petek, 20.03.2015 ob 14:34 | Avtor:

Pozor: spolzka tla!

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Nizke obrestne mere in visoka vrednotenja. Le kaj bi lahko šlo narobe? 

Prejšnji teden smo pisali o naglem slabšanju gospodarskih indikatorjev v ZDA in ta teden je prišla potrditev tega iz samega vrha ameriške monetarne politike. Janet Yellen, guvernerka ameriške centralne banke, je znižala napoved letošnje rasti BDP. Borze so sprva reagirale močno pozitivno in če se sprašujete zakaj, vam lahko povemo, da zato, ker pričakujejo, da zaradi šibkih ekonomskih kazalcev centralna banka ne bo začela dvigovati obrestnih mer že poleti, temveč bolj proti koncu leta. Heroinska odvisnost pač, samo še eno dozo, samo še en mesec potem pa res obljubimo, da bomo prenehali…

Na sedežu centralne banke medtem najbrž narašča nervoza, saj so njihove kalkulacije kazale, da bi morala biti po štirih letih monetarne ekspanzije gospodarska rast danes tako močna, da bodo z lahkoto normalizirali obrestne mere in prenehali širiti monetarno bazo ne da bi s tem sprožili večje negativne učinke v gospodarstvu. A kaže, da ne bo šlo tako enostavno, zato bo potreben prehod na plan B. A ker plana B seveda ni, ne preostane drugega kot nadaljevati s tem, kar so počeli do sedaj in upati, da bo v nekem momentu vendarle prijelo. V strokovnih finančnem žargonu se temu reče strategija »delay and pray« in žal predstavlja osnovni temelj modernega vodenja denarne politike (in čedalje bolj tudi fiskalne).

Kakorkoli že, v zadnjih mesecih smo pogosto pisali o precenjenosti predvsem ameriških delnic. In ker je letos zahvaljujoč monetarnim ukrepom Evropske centralne banke med najdonosnejšimi borznimi indeksi nemški DAX s cca 20% rastjo v manj kot treh mesecih, lahko ugotovimo, da so tudi evropske delnice sedaj primerjalno podobno precenjene kot ameriške. Vse več indikatorjev torej kaže, da smo priča nastanku bržkone največjega finančnega balona vseh časov. Marsikdo bo sedaj zastrigel z ušesi češ, saj je bila epizoda z Nasdaqom leta 2000 še bolj ekstremna?

Značilnost in poglavitna razlika današnje situacije je, da gre tokrat za zelo splošno, generalno, lepo porazdeljeno precenjenost premoženja. V predhodnih epizodah je bila evforija skoncentrirana predvsem v  manjši segment premoženjskih trgov, kjer so bila dosežena absurdna vrednotenja. Leta 2000 denimo je le nekaj tehnoloških podjetij beležilo ekstremne vrednosti, večina preostalih podjetij pa je kotirala primerjalno ceneje kot danes. Podobno je bilo leta 2007. Aktivnost je bila skoncentrirana predvsem v segmentu kritih obveznic in nepremičnin, kar je nato v nadaljevanju skoraj potopilo bančni sistem, a večina s tem nepovezanih delnic ni beležila ekstremnih vrednotenj. Ne gre pa pozabiti, da to dejstvo ni preprečilo hudih padcev tudi pri teh segmentih delniškega trga.

Danes je drugače. Precenjenost vlada v večini oblik premoženja od nepremičnin, delniških trgov, vseh vrst in ročnosti obveznic, itd. To je seveda posledica nizke splošne ravni obrestnih mer. Ker je obrestna mera v bistvu diskontni faktor bodočih denarnih tokov je lahko do neke mere pričakovano, da investitorji dvignejo cene današnjega premoženja, ko obrestne mere padajo. A vendar, da bi današnja vrednotenja delnic zdržala moramo predpostavljati ničelne obrestne mere v neskončnost. Ali, da vam bo lažje razumeti, vsaj za naslednjih 50 let. V tem primeru  bi morda lahko sklepali, da so sedanja vrednotenja primerna. Nikakor pa tega ne moremo trditi, če pričakujemo, da je današnja monetarna politika le prehodna epizoda, ki se bo prej ali slej normalizirala. Rast obrestnih mer namreč preko diskontnega faktorja negativno vpliva na sedanjo vrednost bodočih denarnih tokov. In, da je zadeva lahko še bolj zapletena nam pripoveduje Japonska, kjer so obrestne mere dejansko nizke že dvajset let, a delniški trgi se še niso pobrali na takratne nivoje.

Pri sedanjih vrednostih delnice na razvitih trgih v povprečju več kot za en-krat presegajo dolgoročna vrednotenja. Po nekaterih merili, kot je razmerje med tržno kapitalizacijo delnic  in BDP se že bližamo meji treh standardnih odklonov od sredine. Ne gre torej za manjše odstopanje, ki bi ga lahko pojasnili s pričakovanim krajšim obdobjem nizkih obrestnih mer ampak za ekstrem. Višje kot danes so bila vrednotenja le še v zadnjih mesecih tik prek pokom tehnološkega balona leta 2000 iz razlogov, ki smo jih opisali zgoraj. Drugih epizod z bolj ekstremnimi vrednostmi delniških tečajev v zgodovini ni! Ti ekstremi so že po statistični logiki zelo redki, a zanimivo, z zelo predvidljivimi posledicami. Žalostno pa je, da smo ta ekstrem dosegli že tretjič v zadnjih petnajstih let. Kako sta se končali prejšnji dve epizodi (2000 in 2007) vemo, a večina znova verjame, da bo tokrat drugače.


Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.

 



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico