petek, 03.04.2015 ob 11:41 | Avtor:

Rebel Yell

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Če prva doza ne deluje, podvoji količino. 

Svetovne borze so teden začele v zelenem območju. Edina »pozitivna« novica je bila, da so pogovori okoli reševanja grških dolgov kot kaže znova zašli v stransko ulico. Na srečo so centralne banke zmeraj pripravljene vskočiti v pravem trenutku zato so se kmalu v medijih razširile govorice o novem stimulacijskem paketu, ki naj bi ga tokrat pripravljala kitajska centralna banka. Borze so seveda nemudoma začele rasti. Pavlovi psi, Skinnerjevi golobi in Thorndikove mačke gredo lahko končno na smetišče učne zgodovine, razmerje med vlagatelji in centralnimi bankami pa lahko postane nova učna snov pogojevalne psihologije v srednješolskih učbenikih.

Prav smešno postaja kako nihče od odgovornih ne razume, da problem ni premalo posojil temveč ravno nasprotno, eksponentna rast zadolževanja. Kitajska svoje stimulativne ukrepe (tako kot ZDA, Japonska in Evropa) utemeljuje z bojem proti deflaciji. A ta teza počasi že meji na komedijo. Deflacija nam grozi ravno zaradi pretiranega obsega posojil, potrošnje in investicij v preteklih letih. Stimuliranje gospodarstva z dodatnimi poceni posojili bo še dodatno okrepilo bodoče deflacijske pritiske.

Kitajska je danes šolski primer zainvestiranega gospodarstva. Ogromen centralno planiran spodbujevalni program, ki ga izvaja že pet let ustvarja presežne kapacitete v praktično vseh industrijah. Na Kitajskem imajo v nekaterih mestih še enkrat toliko praznih neprodanih stanovanj, kot je tam prebivalcev! Presežne kapacitete v določenih industrijah, najbolj očitna primera sta jeklarska in cementna proizvodnja, so tako velike, da obrati delujejo na 50% kapacitet. Po nekaterih, sicer nezanesljivih ocenah, naj bi Kitajska v tem trenutku skladiščila toliko železove rude, da lahko brez novih nakupov surovin  proizvaja jeklo naslednjih trideset let. Res je, da je to v zadnjih letih ustvarjalo »čudežno« gospodarsko rast. A resne bodo tudi posledice. Vse več državno vodenih investicij se trenutno ubada z nesposobnostjo plačila podizvajalcev, v bankah pa prav tako narašča delež posojil, ki se ne odplačujejo več redno. O nevzdržnosti trenda nam veliko pove tudi podatek, da je Kitajska svoj BDP od leta 2007 do danes povečala za 5.000 milijard USD, vsoto vseh javnih in zasebnih dolgov pa kar za štiri-krat toliko. Ne zakrivajte si oči, to ni gospodarski čudež temveč kreditni.

Že ti podatki »s terena« na prvi pogled vlivajo strah. In kako nameravajo to reševati? Ja tako kot vse centralne banke sveta. S spodbujanjem novih investicij, novih stanovanj, novih železarn, novih cementarn,… In ko bodo vse te investicije zaživele, se bodo seveda vključile v konkurenčni boj na že sicer prenasičenem trgu in druge možnosti kot zniževanje cen ne bo. Deflacija je v tem primeru torej posledica prezadolženih podjetij, ki znižujejo svoje cene v poskusu pridobitve tržnega deleža. Kitajski problem je še toliko bolj nevaren, ker ne gre za tržno pogojene investicije temveč centralno dirigirane. Z vrha oblasti pač pride ukaz o gradnji tega ali onega in lokalne oblasti na nižjih ravneh nato te ukaze izvršujejo. Če na koncu stojita dve železarni ena poleg druge v istem kraju to seveda ni noben problem. Kvečjemu dokaz gospodarske moči, tako si vsaj to razlagajo…

Deflacijska grožnja, ki smo ji priča danes v razvitem svetu je izključno posledica previsoke posojilne aktivnosti zadnjih desetletij. S pomočjo posojil smo pač v preteklih letih trošili več kot smo ustvarili, čemur se je s povečanjem proizvodnih kapacitet prilagodilo tudi gospodarstvo. Sedaj, ko počasi trkamo ob zid zadolževanja (beri: servisiranja obstoječih dolgov),  potrošnja stagnira, zgrajene kapacitete pa ostajajo, kar proizvajalci občutijo kot pritisk na cene. Z znižanjem obrestnih mer na ničlo so centralne banke uspele trenutek soočenja z realnostjo, ki se je začel leta 2008 sicer premakniti za nekaj let, a elastike več kot toliko ne morete nategovati saj prej ali slej poči.

Sedaj smo tu kjer smo. Obrestne mere na ničli, posojila na novih rekordnih ravneh in gospodarska rast, ki se nikakor ne uspe odlepiti od dna. Edini, ki so se močno odlepili so kapitalski trgi. Tu je pravzaprav skoncentrirana vsa inflacija, ki si jo tako želijo ustvariti z monetarno ekspanzijo. Centralne banke torej lovijo svoj lastni rep. Deflacijo, ki je posledica prekomerne kreditne aktivnosti skušajo pregnati z dolivanjem novih kreditov. Billy Idol se očitno kar pogosto vrti v pisarnah guvernerjev: »In the midnight hour she cried more, more, MORE,…!«


Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico