petek, 16.10.2015 ob 15:27 | Avtor:

Škatla z orodji se prazni

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (0)  
  

Diskrepanca med stanjem v gospodarstvu in na Wall Streetu narašča.

Za igralce na Ljubljanski borzi pomembnejših novic ni. Morda še največja sprememba zadeva delničarje Pivovarne Laško, saj je nizozemski Heineken naposled prejel odločbo Urada za varstvo konkurence, ki mu dovoljuje prevzem Pivovarne Laško in sicer le z manjšim pogojem glede hladilnih omar v lokalih, ki morajo v določenem obsegu biti na voljo tudi za piva konkurenčnih proizvajalcev. S to odločbo je bila odpravljena še zadnja ovira za plačilo kupnine prodajalcem iz konzorcija ter prenos njihovih delnic Pivovarne Laško na novega imetnika, kar se je v četrtek nato tudi zgodilo. V kratkem bo sedaj sledila še objava najprej namere o prevzemu in zatem še konkretne ponudbe za prevzem, ki jo bodo lahko sprejeli tudi preostali manjšinski delničarji Pivovarne Laško. Ponujena cena bo enaka kot velja za prodajalce iz konzorcija in sicer 25,56 EUR za delnico.

Prevzemna ponudba se v kratkem pričakuje tudi za delnice Žita, v zaključno fazo pa se počasi preveša prevzem avtobusnega prevoznika Alpetour. S tem se sezona večjih prevzemov za letos najbrž zaključuje, Postopka v primeru Cinkarne Celje in Telekoma Slovenije sta, kot ste najbrž že zasledili, do nadaljnjega namreč zaustavljena. Ali bo njuna prodaja kdaj znova na tapeti, bo odvisno predvsem od dnevne politike.

Tuje borze se medtem obnašajo po ustaljenem shizofrenem vzorcu. Prvi rezultati poslovanja ameriških podjetjih, ki so objavila ta teden kažejo na težave pri doseganju rastočih pričakovanj trga (Walmart, Goldman Sachs, Netflix). Tudi bolj makroekonomski podatki nakazujejo upočasnitev pozitivnega trenda. Najbolj zaskrbljujoči sta gibanji prodaje in zalog, ki sta si močno navzkrižni. Avgustovska prodaja v ZDA je beležila negativen predznak, zaloge pa medtem naraščajo. V poslovnem žargonu se temu reče »inventory recession«, ko se zaradi kopičenja neprodane robe začnejo zmanjševati naročila. Napoved gospodarske rasti za tretje četrtletje v ZDA je zdrsnila pod 1%.

Borze se na to seveda odzivajo navdušeno, saj pričakujejo, da bodo težave gospodarstva za dlje časa odvrnile centralne banke pri razmišljanju o zaostrovanju denarne politike. Ne samo za leto 2015, sedaj se dvig obrestnih ne pričakuje več niti v prvem četrtletju 2016. Pa še to ni dovolj, ponekod se že kar poziva k novim monetarnim intervencijam. Nekaj se je šušljalo celo o tem, da so guvernerji ameriške centralne banke na zadnjem sestanku komentirali možnost negativnih obrestnih mer. Vlagatelji so s tem očitno zadovoljni, kako bi to lahko podjetjem samim pomagalo povečevati prodajo in izboljšati rezultate pa ostaja bolj ali manj neznanka. Pomislite kako hitro se vse odvija, še dobre tri tedne nazaj se je pričakoval prvi dvig obrestnih mer, sedaj smo pa nenadoma na pragu razmišljanja ali bi jih veljalo potisniti v negativno območje. Kot smo napisali že prejšnji teden: podatkov je še premalo, da bi z gotovostjo potrdili začetek recesije, trend pa je zaenkrat konsistenten. In ne pozabite, začetek recesije zmeraj datirajo za nazaj.

Centralne banke so recesijo običajno pričakale dobro opremljene z orodji za boj. Na razpolago so imele predvsem znižanje obrestnih mer. Tokrat je škatla z orodji precej prazna. Ekstremno sproščena monetarna politika se izvaja že šesto leto zapored, zato se poraja čedalje več vprašanj, s čim še lahko centralne banke tokrat presenetijo trg. Lahko negativne obrestne mere prinesejo kaj več od ponovnega kratkoročnega skoka špekulativnega povpraševanja? Lahko finančni sistem z negativnimi obrestnimi merami sploh funkcionira? Ozrite se malo okoli sebe in pomislite koliko finančnih oz. varčevalnih produktov nam ponujajo pod predpostavko dolgoročnih pozitivnih donosov. In sedaj pomislite, da je v okolju negativnih obrestnih mer te donose nemogoče doseči… Kljub dejstvu, da bi morali po ekonomskih modelih zagovornikov sproščene monetarne politike že zdavnaj doseči stratosfero gospodarske blaginje, temu očitno ni tako. Njihov odgovor je seveda predvidljiv. Če sproščena monetarna politika ne deluje, potem je treba dodati še več sproščene monetarne politike. Če nizke obrestne mere ne pomagajo, potem bodo pomagale negativne. Če poceni krediti ne pomagajo več, potem bo pomagalo tiskanje denarja. Doktorjem ekonomije se pač ne spodobi oporekati.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.

 



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico