petek, 16.01.2015 ob 15:34 | Avtor:

Švicarji se te igre ne gredo več

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Že kar nekaj časa na borzah nismo bili priča tako silovitim dnevnim premikom. 

Svetovne borze so minuli teden precej nihale. Volatilnost trgov narašča na vse krajših časovnih intervalih, kar je značilen znak kopičenja stresa. Finančni trgi so utrujeni od neustavljive rasti zadnjih let, zato so vse bolj odvisni od dnevnega toka novic, ki vsaj malo namigujejo na kakršenkoli stimulus, bodisi monetarni bodisi fiskalni.

Še bolj zanimivo postaja na trgu surovin.  Cene večine industrijskih surovin namreč že dve leti drsijo, v zadnjih mesecih se jim je spektakularno pridružila še nafta. Nizke cene surovin so seveda pozitivne za industrijo, ki te surovine uporablja saj se znižujejo stroški proizvodnje. Pa tudi nas potrošnike nizka cena nafte za ogrevanje in transport najbrž ne jezi (zato vztrajamo, da deflacija ni tako zlo kot se pogosto prikazuje, razen za tiste pretirano zadolžene). Vendar, kot lahko vidite na priloženi sliki sta se nafta in železova ruda od vrha pocenili že za preko 50%, baker pa 25%.

To seveda sproža vprašanj zakaj? Zakaj se surovine tako cenijo, še posebej v režimu izjemno sproščene monetarne politike? Štiri leta že centralne banke ZDA, Japonske, Kitajske, Velike Britanije prav kmalu pa se jim utegne pridružiti še ECB, divje pritiskajo na plin izrednih monetarnih ukrepov, ki po njihovem prepričanju krepijo gospodarsko rast. Tako obsežnega programa ekspanzije monetarne baze na globalnem nivoju svet še ni videl. A kako to, da po štirih letih in tisočih milijardah presežne likvidnosti v finančnem sistemu, cene surovin dosegajo dno, ki ga niso videle vse od globin finančne krize leta 2008? Kje je vsa ta obljubljena silna gospodarska rast? Zaenkrat zgolj na finančnih trgih na virtualnih izpiskih premoženja delničarjev.

Nekaj v tej sliki ne štima. Efekt je najbrž dvostranski. Na eni strani je presežna likvidnost izkrivila informacije investitorjem na trgu, ki so pri visokih cenah surovin pred leti močno vlagali v te sektorje. Vsa ta ponudba iz rudnikov in črpališč je začela prihajati na trg, kar danes pomeni presežno ponudbo in pritisk na cene. A več kot očitno postaja, da je to le del zgodbe. Drugi del je bolj zaskrbljujoč in govori o ohlajanju svetovnega gospodarstva, ki ne zmore dohajati ponudbe teh surovin. Ta del bi moral skrbeti tudi odgovorne, saj kaže na neučinkovitost monetarne politike, ki ne uspe ustvariti trajne gospodarske rasti. Lahko zgolj začasno izkrivlja tržne informacije, kar pa ni nič drugega kot povzročanje bodoče škode, pa čeprav morda z dobrimi nameni. Rekordno nizke cene surovin žal niso znak uspešnega okrevanja. So pa dober  indikator močno izkrivljenih informacij, ki so jih na trgu v preteklih letih imeli investitorji. S svojo neodgovorno politiko centralne banke zgolj napihujejo balone vrednosti, ki bodo prej ali slej spustili dušo. Zdaj si pa predstavljajte, da se to kar vidite na priloženih grafih surovin nekega dne začne dogajati še na delniških trgih...

Čisto za konec še dve besedi o bombi, ki je na valutne trge padla ta teden. Devetega septembra 2011 smo v našem tedenskem poročilu zapisali stavek: »Nobena intervencija na dolgi rok ne more premagati tržnih sil.« To se je takrat nanašalo na objavo švicarske centralne banke, da namerava z vsemi sredstvi braniti razmerje 1,20 franka za 1 evro. Malo več kot tri leta kasneje lahko ugotovimo, da smo imeli prav. Švicarska centralna banka je v četrtek prenehala umetno vzdrževati tečaj, kar je povzročilo skok vrednosti švicarskega franka v enem samem dnevu za 14% in skoraj izenačitev pri razmerju 1:1 z evrom. Koliko časa bodo tudi ostali šefi centralnih bank potrebovali za ugotovitev, da manipuliranje finančnih trgov ne bo prineslo želenih rezultatov?

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja:http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico