petek, 10.07.2015 ob 12:14 | Avtor:

Sweet dreams

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Grčija in Kitajska preusmerjata pozornost vlagateljev stran od prave nevarnosti.

V senci grške odisejade, ki se vsak teden podaljša še za en teden, se na drugi strani sveta odvija druga zanimiva zgodba povezana s finančnimi trgi. Kitajska borza v Šanghaju je v zadnjih dveh tednih izgubila skoraj 30% vrednosti, borzni indeks tehnoloških delnic ChiNext pa kar 42%. Za boljšo predstavo je seveda treba povedati, da se je vrednost večine kitajskih delnic od začetka leta skoraj podvojila, kar pomeni, da trenutni padci še niso povsem izničili zaslužkov začetnih vlagateljev. Je pa večina tako kot v vsakem špekulativnem balonu prišla v zadnji fazi in danes panično išče izhod. Mi smo o kitajskem trgu pred kratkim (5. junija) zapisali: »Kitajska je primerljiva z Ljubljansko borzo leta 2007. Tajkunski krediti, zastavljanje lastnih delnic za nakupe novih delnic in prevzeme, navzkrižna posojila in parkirišča za izogibanje bančnih limitov izpostavljenosti. Ko bo vlak slabih posojil tam zavil na glavni tir, ga nihče več ne ustavi.«

Kitajska centralna banka se v zadnjih dneh trudi z ukrepi, ki že mejijo na rob norosti, s ciljem preprečiti, da bi vlak zavil na glavni tir. Tako so npr. velikim delničarjem kar prepovedali prodajati delnice. Kupiš jih lahko, prodati pa ne smeš! Klasična šola centralnega planiranja. Kitajska je očitno v zadnjih izdihljajih obsežne kreditne orgije zadnjega desetletja. Po ustaljenem vzorcu se prvi manjši znaki infarkta začnejo čutiti na finančnih trgih. Preko zloma prenapihnjenih vrednosti finančnih instrumentov in nato še nepremičnin (ali pa obratno) se kasneje šok s pomočjo bančnega transmisijskega mehanizma preseli v realni del gospodarstva. Ta zadnji del zgodbe utegne biti nekega dne veliko večji problem kot aktualna grška drama. Ko premoženjski balon enkrat poči, ga nič več ne more ustaviti na poti v globino. In premoženjskih balonov pripravljenih na pok imamo danes po svetu toliko, kot še nikoli v zgodovini. To je posledica dejstva, da smo napore za doseganje zdrave gospodarske rasti začeli nadomeščati s kreditnim pospeševanjem, ki v začetku sicer res povzroča varljiv občutek ugodja. Kako se konča lahko danes spremljate na dramatičnih prizorih vrst obupanih ljudi pred bankomati v Grčiji.

Trenutno stanje je namreč posledica modernih keynesijanskih sanj o tem, da lahko požar pogasimo, če ga polijemo s kanto bencina. Saj veste kako to gre, dokler je plamen majhen nam to morda res celo uspe. Seveda bolj po sreči kot po pameti, če smo dovolj hitri, da vmes ne pride do nastanka eksplozivne koncentracije vnetljivih plinov. A ko imamo opravka z dovolj velikim požarom, bo vsaka kanta bencina pomenila samo še dodaten vir gorenja. Moramo dodati, da ne bi slučajno kdo tega poskušal početi doma?!

Kar se naših pogledov tiče, se z grškim ali kitajskim dogajanjem ne obremenjujemo pretirano. Gre zgolj za potencialne sprožilce, ki bi lahko pospešili neizbežni pok premoženjskega balona na kapitalskih trgih. Glavni problem, kot ga mi vidimo je ravno obstoj premoženjskih balonov. Danes vlada medijska obsedenost z dogajanjem v Grčiji, na Kitajskem ipd. Kakor, da so to stvari, ki so danes padle z neba in jih ni bilo moč predvideti. A to sploh ni bistvo problema. Bistveno je dejstvo, da so na finančnih trgih prisotna pretirano visoka vrednotenja delnic in obveznic, kar je posledica reakcije vlagateljev na aktivnosti centralnih bank v zadnjih letih. Visoka vrednotenja v kombinaciji s spremembo sentimenta vlagateljev v smeri nenadnega povečanja zahtevane premije za tveganje pa so seveda problem. Vsi so obsedeni z Grčijo, nihče pa ne vidi osnovne nevarnosti, ki preti današnjim vlagateljem.

V zgodovini svetovnih borz so bili vrednostni papirji samo še v enem primeru bolj odlepljeni od fundamentalnih vrednotenj kot so danes in sicer leta 2000 na vrhuncu tehnološkega balona. V tako pregreti situaciji je lahko sprožilec karkoli. In spremembe precej dramatične. Vlagatelji, ki so se še pred kratkim na vsa tveganja požvižgali, nenadoma začnejo na ta tveganja drugače gledati in jih vključevati v svoja pričakovanja. To sistemsko zanemarjanje tveganj je problem, ki nas najbolj skrbi. Zanimivo, da tega (že spet) skoraj nihče ne vidi. Nas ne zanima kateri bo tisti sprožilec, ki bo povzročil repozicioniranje finančnih trgov v smeri dolgoletnih povprečij. Iskanje razlogov za padec tečajev je neproduktivno početje, ki je običajno namenjeno zgolj opravičevanju lastne nesposobnosti tistih, ki se niso pravočasno umaknili pred prihajajočo nevihto. Preprosto vemo, da se matematiki dolgoročnih povprečij ni moč izogniti zato menimo, da bodo vlagatelji, ki danes vztrajajo na trgih, po seriji nadpovprečno dobrih let z naslednjimi leti nadpovprečno nezadovoljni. Komu je sploh pomembno vedeti ali se bo to zgodilo zaradi Grčije, Kitajske, Portorika, Italije, Španije ali Nemčije? Ali vlagatelji res verjamejo, da bo nekdo prišel mimo in z zvoncem napovedal čas za umik? Sanjati je resda še zmeraj dovoljeno.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico