petek, 06.03.2015 ob 14:14 | Avtor:

Temelji gospodarske rasti

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Gremo na hitro skozi banalen hipotetični primer. 

Imamo človeka, ki ima stanje na bančnem računu nič (prazno). Mesečni priliv iz naslova plače znaša denimo 1000 EUR. Mesečni stroški življenja, zaradi poenostavitve, prav tako 1000 EUR. Ni se vam treba preveč ukvarjati z realnostjo teh številk, poanto tega pisanja boste razumeli na koncu. Kaj se torej zgodi s stanjem bančnega računa te osebe po prvem mesecu. Začetno stanje je nič, priliv iz naslova plače je 1000 EUR, odliva zaradi porabe je 1000 EUR, končno stanje na računu je torej prav tako nič. Lahko bi rekli, da človek živi zgledno življenje saj porabi ravno toliko kot ustvari. Po našem mnenju bi sicer bilo dobro, da bi imel še malce zaloge za primer nepredvidenih dogodkov, ampak njegova izbira je pač taka.

Vzemimo sedaj scenarij, ko njegovi stroški življenja narasejo na 1100 EUR. Pustimo razloge, niso pomembni, pomembno je dejstvo, mora za isti nivo sedaj porabiti 100 EUR več. Ker njegova plača ostaja ista, gre vprašat za kredit na banko. Tam mu glede na višino plače odobrijo 200 EUR posojila na mesec. Kako sedaj zgleda njegova bilanca? Plača je 1000 EUR mesečno, posojilo 200 EUR mesečno skupaj torej 1200 EUR priliva. Poraba smo že rekli znaša 1100 EUR. Stanje na bančnem računu konec meseca predstavlja razliko med prilivi in porabo in znaša 100 EUR. In naslednji mesec se poveča na 200 EUR, nato na 300 EUR, 400 EUR, … Kako? Človek porabi 100 EUR več kot zasluži s plačo, stanje na bančnem računu pa narašča? Je to sploh možno?

Sedaj zamenjajte to osebo z državo in dobili boste Slovenijo. V zadnjem tednu vlada veliko navdušenje medijev in predvsem politike nad 2,6% gospodarsko rastjo, ki jo je država zabeležila v letu 2014. Ne nas narobe razumeti. Stanje v gospodarstvu je dejansko boljše kot pred tremi leti denimo. Drsenje se je zaustavilo, predvsem izvozni sektor dobro deluje, kar je posledica močnega povpraševanja iz tujine (ki je žal v večji meri spet predvsem posledica ekspanzivne monetarne politike centralnih bank). A stanje v naših državnih financah ni tako rožnato, kot bi lahko sklepali iz reakcij politike, ki se že na glas dogovarja o prekinitvi reformnih in varčevalnih ukrepov. Iz zgornjega primera je razvidno, da razlogi zaradi katerih beležimo gospodarsko rast niso nujno zdravi in dolgoročno vzdržni.

Poglejmo si konkretne številke, kot jih objavlja Statistični urad RS. Nominalni BDP naj bi v preteklem letu zrasel za cca 1,1 milijardo EUR. Proračunski deficit oz. razlika med prihodki in odhodki pa znaša v istem letu cca 1,6 milijarde EUR. Izposodili smo si torej dodatne 1,6 milijarde in z njimi ustvarili 1,1 milijarde dodatnega BDP. Zdrava gospodarska rast? Poglejmo še drugače: v zadnjih desetih letih smo nominalni BDP povečali za skupno 9,5 milijarde EUR. Super, bi rekli na prvi pogled. Tko denimo na gospodarstvo gledajo keynesijanci, ki dolgov v enačbi ne upoštevajo (v vednost: keynesijanec je običajno oseba, ki dobiva plačilo v obliki avtorskih honorarjev s strani subjektov v prevladujoči državni lasti). V istem obdobju smo namreč bruto dolg države povečali kar za 21,5 milijarde EUR. Država v zadnjem desetletju (dejansko pa še dlje) sploh ni imela leta brez proračunskega primanjkljaja. Še najbližje smo bili v norem letu 2007, ko smo beležili okrog 7% gospodarsko rast, pa nismo uspeli ustvariti proračunskega presežka.

Na priloženem grafu lahko vidite razliko med nominalno stopnjo rasti BDP (rumena črta) in »realno« stopnjo rasti BDP (rdeča črta), ki jo za ta namen definiramo kot razliko med nominalnim BDP in proračunskim primanjkljajem. Vidite lahko, da je rdeča črta tudi v letu 2014 še zmeraj pod ničlo, kar pomeni, da gibanje BDP popravljeno za efekt proračunskega primanjkljaja ni pozitivno. Nominalno torej res beležimo povečanje BDP, a zgolj zato, ker smo si sposodili več kot smo ustvarili. Nekako tako, kot našemu človeku iz prvega odstavka narašča stanje na bančnem računu, kljub temu da porabi več kot zasluži s plačo.

Dejstvo je, da je financiranje s proračunskim primanjkljajem laž. Gre za laž politike do državljanov, ki današnje koristi tega početja opravičuje ne glede na dolgoročne stroške, ki bodo nastali. Dolgove bo treba vrniti in to z obrestmi. Vsako dodatno leto proračunskega primanjkljaja pomeni, da bodo nekoč v prihodnosti višji davki, nižje pokojnine in vse bolj samoplačniški zdravstveni, šolski in drugi javni sistemi. Današnje generacije se ne želijo odpovedati politično podeljenim privilegijem in bodočim generacijam vsiljujejo celotno breme tega odpovedovanja. Poleg tega smo zaradi naraščajočega obsega dolgov tudi kot država vse bolj občutljivi na finančno dogajanje na mednarodnih trgih kapitala, kar pomeni da zaradi proračunskega primanjkljaja počasi izgubljamo suverenost nad lastno usodo. Je torej dejstvo, da smo bruto dolg države povečali iz 20% BDP na 80% BDP v vsega 6 letih res pravi razlog za odpiranje šampanjcev? 

 

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico