petek, 09.10.2015 ob 14:04 | Avtor:

Ujetniki lastne igre

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (2)  
  
Vlagatelje znova greje varljiv občutek varnosti pred tržnim tveganjem.

Borzni posredniki, upravljalci premoženja in investitorji so si lahko ta teden nekoliko oddahnili od razburljivega avgustovsko-septembrskega dogajanja. Borzni indeksi so večinoma rasli, pomirjeni, ker se dvig obrestnih mer v ZDA očitno pomika v leto 2016. Gre za čudovit paradoks (ne)racionalnosti borznih trgov, ki vse slabše makroekonomske podatke preprosto transformirajo v upanje o novih monetarnih spodbudah in torej posledično višjih cenah delnic. Po poročanju medijev so ta teden delnice azijske delnice rasle zaradi upanja o novih monetarnih spodbudah, ameriške delnice so rasle zaradi upanja o prestavitvi dviga obrestnih mer v naslednje leto, evropske delnice pa so rasle preprosto zato, ker so rasle ameriške. Povod za to dogajanje je bila objava poročila o stanju trga dela v ZDA za mesec september, ki je bilo precejšnje razočaranje v primerjavi s pričakovanji. Hkrati so navzdol korigirali tudi podatek za mesec avgust, kar kaže, da se zaposlitveni trendi v zadnjih dveh mesecih hitro slabšajo. Časovno obdobje je zaenkrat še prekratko, da bi lahko potegnili zanesljive zaključke, a trend je konsistenten z dogajanjem, ki signalizira močno upočasnitev gospodarske rasti oziroma recesijo. Obenem se je trend obrnil v upad tudi pri korporativnih dobičkih, kar smo na tem mestu že opozarjali. A slabe podatke so borzni vlagatelji pobrali kot odrešitev v upanju, da to pomeni nove intervencije centralnih bank, kar je indekse pognalo navzgor. Zanimivo, da si pri vsem tem nihče ne postavlja temeljnega vprašanja. Razlog s katerim so nam pred petimi leti opravičevali agresivno zniževanje obrestnih mer in nato še začetek programa monetarne ekspanzije popularno imenovanega Quantitative easing (QE) je bil ravno v tem, da bo to prineslo gospodarsko rast. Če je to res, zakaj se potem globalna gospodarska rast upočasnjuje? Po več kot 10.000 milijardah USD dodatne likvidnosti v finančnem sistemu, po tem, ko so obrestne mere v celi vrsti držav rekordno nizko že več let zapored, se nam vse skupaj ponovno zaustavlja. Bo kdo centralne bančnike vprašal, ali ni to morda najlepši dokaz, da njihove ideje v resnici ne delujejo? Tako ugodnih finančnih razmer za poslovanje, kot so dostopne danes namreč še nikoli v zgodovini ni bilo. Posojila je moč dobiti po rekordno nizkih obrestih (za plačilno sposobne stranke seveda), obveznice, tudi tvegane, se izdajajo z rekordno nizkimi donosi, pogoji za dokapitalizacije in izdaje novih delnic so izjemno ugodni ipd… In vendar nekaj ne štima, sicer bi morala svetovna gospodarska rast že zdavnaj preseči tistih 5%, kolikor je znašala leta 2007. Zadnja napoved Mednarodnega denarnega sklada kaže, da se vse bolj približujemo kvečjemu polovici te vrednosti. Je morda res problem v previsokem obsegu dolga, na kar opozarjajo nasprotniki ekspanzivne monetarne politike? Je previsok obseg obstoječih dolgov tisti, ki zavira rast povpraševanja in investicij? Če je temu tako, potem nova zadolževanja vsekakor ne bodo rešila težav, kvečjemu zaostrila jih bodo. Vrnimo se nazaj na finančne trge. Centralne banke so uspele vlagatelje prepričati, da lahko zagotavljajo nemoteno likvidnost in rast borznih trgov. Borzni udeleženci sedaj predpostavljajo, da imajo centralne banke voljo in sposobnost podstaviti hrbet borzam in zagotoviti nemoteno rast cen finančnega premoženja. Te predpostavke so trenutno popolnoma vgrajene v cene finančnih instrumentov. Zaupanje v neomejeno centralno-bančno likvidnost je danes podlaga in spodbuda optimistično naravnanim vlagateljem. Znotraj tega razmišljanja se skriva tudi temeljni nesporazum po katerem vlagatelji verjamejo, da so centralne banke s svojimi ukrepi dejansko sposobne odpraviti tržno tveganje. V resnici pa lahko izpostavljenost tržnemu tveganju dejansko bolj ali manj uspešno ščiti le posameznik pri svojih osebnih naložbah. Trg kot celota tržnega tveganja že po definicij ne more odpraviti. Preprosto ne obstaja sila, ki bi lahko nase prevzela celotno tržno tveganje kapitalskih trgov. Tržno tveganje lahko učinkovito odpravimo le tako, da ukinemo trg. In vendar so centralne banke očitno nekako uspele prepričati vlagatelje, da bodo storile »karkoli bo potrebno«, da se tržna tveganja ne materializirajo. Jim bo uspelo? Nam se vse bolj dozdeva, da pravzaprav centralne banke same postajajo največja komponenta tržnega tveganja… In kot kaže zadnje dogajanje, se iz te igre, ki so jo same sprožile, niti umakniti ne morejo več.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.

Galerija slik


Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico