petek, 13.03.2015 ob 14:01 | Avtor:

Valutne vojne

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Že drugič letos smo priča močnemu premiku deviznih tečajev v razmeroma kratkem času. 

Veliki premiki tečajev delnic na borzah v zadnjih dneh so predvsem posledica dogajanj na valutnih trgih. Močno rast evropskih delnic poganja strm padec evra v razmerju do drugih valut, predvsem ameriškega dolarja. Sredi tedna je to razmerje doseglo 1,05 dolarja za 1 evro, kar pomeni, da je od začetka leta evro izgubil skoraj 14% vrednosti. Za primerjavo, to je toliko kot je znašal premik na švicarskem franku v januarju letos. Gre za zelo močne premike predvsem v luči tega, da ne govorimo o nekih obskurnih valutah ampak o največjih in najpomembnejših valutah sveta. Večina svetovnih dolgov je denimo denominirana v dolarjih zato menimo, da tako hitra krepitev ameriške valute ne bo šla neopazno mimo.

Skrbi glede tega prihajajo prav iz ZDA, kjer močan dolar v zadnjih mesecih pospešeno vpliva na izvozno konkurenčnost. Velik del tako opevane rasti BDP v ZDA v zadnjih treh letih, je namreč neposredna posledica šibkega dolarja zaradi izvajanja programa monetarne ekspanzije. Ta program se je v zadnjem četrtletju preteklega leta zaključil, kar je povzročilo začetek krepitve dolarja, ki je dobila še dodaten pospešek, ko je v začetku letošnjega leta Evropska centralna banka naznanila začetek svojega podobnega programa QE. Sedaj torej Evropa z znižanjem vrednosti evra skuša doseči konkurenčno prednost evropske industrije, kar pa seveda ne bo prav tistim, ki bodo zaradi krepitve vrednosti svojih valut imeli gospodarske težave pri sebi doma.

Vidimo lahko, da se monetarni programi na koncu zreducirajo le na medsebojno tekmovalnost v sesuvanju vrednosti svojih valut. Ker pa valute plavajo ena proti drugi, gre torej le za začasno pridobivanje marginalne prednosti. ZDA so približno dve leti vodile v okrevanju zaradi šibkega dolarja, sedaj pa se jim gospodarska situacija naglo slabša ravno zaradi močnega dolarja. To bo torej dokaz, da »Quantitative easing« ne dosega tistih rezultatov, ki se jih pričakuje. Ne uspeva in ne bo uspel ustvariti dolgoročne vzdržne gospodarske rasti temveč le začasen skok aktivnosti zaradi manipulacije valutnih tečajev. To je vsa skrivnost (in moč), ki jo imajo centralne banke. Samo letos je denimo kar 23 centralnih bank znižalo obrestne mere, kot odgovor na  evropski program monetarne ekspanzije, da se njihove valute ne bi preveč okrepile.

Med kolateralnimi žrtvami apreciacije ameriškega dolarja je poleg ostalih držav v razvoju tudi Kitajska, katere valuta je vezana (v določenem intervalu) na ameriško valuto. Kitajska se zaradi divje domače kreditne ekspanzije zadnjih let že sooča z naraščanjem slabih dolgov v bilancah ter s presežnimi kapacitetami v vse več industrijah, krepitev valute pa še dodatno ogroža njeno izvozno konkurenčnost. Pričakujemo lahko torej, da bo tudi Kitajska prisiljena v svoj program monetarnega sproščanja, kar pa utegne le še povečati obseg težav s slabimi posojili, nasedlimi nepremičninskimi projekti in nerentabilnimi, državno dirigiranimi investicijami.

Dejstvo je torej, da je obdobje pozitivnih efektov monetarne ekspanzije za nami (zaenkrat predvsem v ZDA, ki so ta program prve začele in prve končale) in na plano naposled prihaja druga, bolj temna stran tega početja za katero so centralne banke po tihem upale, da se ji bomo izognili. Valutne vojne, finančni baloni in podobne novice bodo zavzemale vse več prostora v medijih. Tudi centralna banka ZDA je sedaj stisnjena v kot. Za letos je namreč napovedala prvo zvišanje obrestne mere, sedaj pa se po prenehanju izvajanja programa monetarne ekspanzije nekateri makroekonomski podatki tako naglo slabšajo (ocene so celo o upočasnitvi rasti BDP pod 1,5%), da bo imela velike težave upravičiti ta dvig. Ni za izključiti možnosti, da dviga letos sploh ne bo, še posebej če se bo slabšanje gospodarske slike v naslednjih mesecih nadaljevalo. Tečaji delnic na borzah na kaj takega zagotovo niso pripravljeni.

Evropske borze so medtem v zaletu, saj začetek monetarnega sproščanja deluje podobno kot pred leti v ZDA. Donosi evropskih državnih obveznic tako hitro upadajo, da že skoraj polovica vseh evropskih izdaj krajših od treh let kotira z negativnim donosom do dospetja. Ugotovimo lahko torej, da je zaradi poseganja centralne banke na obvezniški trg, le-ta izgubil svojo sporočilno vrednost. Tečaji obveznic posameznih držav ne vsebujejo več nobenih koristnih informacij, ki bi vlagateljem povedale karkoli uporabnega o ekonomskem zdravju te države. Kupujemo jih le še zato, da jih bomo prodali centralni banki in vnovčili razliko v ceni. Hvala Mario.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico