petek, 24.07.2015 ob 12:47 | Avtor:

Visoka pričakovanja

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Borzni indeksi so naleteli na novo oviro.

Po petih mesecih ukvarjanja z grškimi težavami, s katerimi se bomo nekega dne znova srečali, so borzni trgi pozornost preusmerili k objavam rezultatov poslovanja v drugem četrtletju letošnjega leta. Začelo se je v ZDA, kjer pa so bile prve objave neke vrste hladen tuš, ki je zaustavil napredovanje borznih indeksov. Zataknilo se je celo velikanom kot so Apple, Microsoft in Yahoo. Kazalnikov vrednotenj tehnoloških ljubljenčkov npr. Amazon, Netflix, LinkedIn ali Facebook raje niti ne glejte, ker v primerjavi z njim balon Nasdaq iz leta 2000 zgleda kot nedolžen milni mehurček. Močan negativen trend je znova zajel tudi celoten segment surovin, kar podpira naše skrbi glede globalnega gospodarskega okrevanja, ki to ni.

 

Apple je sicer objavil rekordno četrtletje, a je vlagatelje negativno presenetila nekoliko bolj konservativna napoved glede prihodkov v nadaljevanju leta. Microsoft je objavil celo izgubo, ki je sicer enkratna posledica velikega odpisa naložbe v finskega proizvajalca mobilnih telefonov Nokio. Negativen rezultat je v četrtletju prikazal tudi spletni iskalnik Yahoo. Več kot očitno postaja, da je naše opozorilo o zrelosti trga na mestu. V zreli fazi gospodarskega cikla se rast dobičkov podjetij ustavi. Večina faktorjev, ki so vplivali na hitro rast v preteklih četrtletjih namreč izgublja vpliv. To je še posebej pomembno, ko zagonsko moč začnejo izgubljati tiste delnice, ki so bile vlečni konji borzne rasti.

Parametra, ki sta vplivala na dobro kondicijo dobičkov podjetij v zadnjih letih sta bila predvsem dva. Deflacijski pritiski na trgu delovne sile zaradi visoke brezposelnosti so omogočali velike prihranke pri stroških dela. Rekordno nizke obrestne mere centralnih bank so omogočile refinanciranje finančnih obveznosti z velikimi prihranki pri stroških obresti. Oba faktorja počasi izgubljata vpliv, saj brezposelnost že dolgo ne narašča več oz. ponekod celo upada, obrestne mere pa so večinoma prav tako zadele spodnjo mejo blizu ničle. Profitna marža je torej dosegla rekordno visok nivo, kjer se ne bo uspela več dolgo zadrževati.

Poleg teh zunanjih faktorjev je še nekaj »internih« trikov, ki so se jih podjetja v zadnjih letih posluževala za prikazovanje rekordnih rezultatov. Najbolj priljubljen je nakup lastnih delnic. Z nakupom lastnih delnic se dobiček četrtletja porazdeli na čedalje manjše število delnic v obtoku, kar pomeni, da je prikazani dobiček na delnico seveda višji, čeprav je celoten čisti dobiček obdobja morda celo nižji od predhodnega obdobja. Kako se ta trik lahko obrne proti vam prvič, ko podjetje objavi izgubo, vam ne bomo posebej razlagali, ker je najbrž več kot očitno. Če se za nakup lastnih delnic podjetje ob tem še zadolžuje, bodo delničarji nekega dne sploh blagoslovljeni. Ostali triki vključujejo razne enkratne izredne prihodke, manipulacijo stopnje davka na dobiček ipd... Ni se treba torej prav nič čuditi, če je Toshiba ta teden razkrila, da so v minulih sedmih letih prikazali za 1,2 milijardi dolarjev fiktivnih dobičkov. Standardna praksa…

Osnova za izračun vrednosti kateregakoli finančnega instrumenta je denarni tok, ki ga imetnik lahko pričakuje v obdobju lastništva tega instrumenta. Delnice so s tega vidika zelo dolgoročen instrument pri čemer vlagatelji pogosto ponavljajo eno temeljno napako. Gre za to, da se ne vprašajo v kolikšni meri je trenutna makroekonomska situacija lahko ustrezen reprezentativni vzorec dolgoročnih gospodarskih trendov. Po našem mnenju trenutna finančno-makroekonomska slika predstavlja prej ekstrem, kot dolgoročno normalnost, zato smo pri upoštevanju trenutnih nivojev poslovnih rezultatov podjetij zelo previdni, celo skeptični. Ali lahko tako ekstremno ugodne pogoje, kot smo jim na finančnih trgih priča danes uporabljamo za vrednotenje finančnih instrumentov katerih trajanje presega 20 let, kot je to v primeru delnic, je za nas precej veliko vprašanje. Ali ni morda nevarno, da na ta način lestvico pričakovanj nevede prestavimo previsoko?

Rekordno nizke obrestne mere, visoki proračunski deficiti, visoka zadolženost državnih blagajn in visoka vrednotenja na finančnih trgih so ekstremi. Vsi našteti so do sedaj imeli pozitiven vpliv na korporativne dobičke, a ne bodo trajali večno. Pravzaprav trajajo že šest let, kar je tudi običajna doba gospodarskega cikla. Pomembno je razumeti, da bolj kot nek ekstrem odstopa od dolgoletnih povprečij, večja bo moč povratnega udarca, ko bo naposled prišlo do nihaja v smeri k povprečju. Seveda lahko trenutne razmere na trgih še vztrajajo, a biti moramo odprti za možnost precej nadpovprečnih korekcij v drugo smer. Vsaj kar se nas tiče, tak dogodek ne bo nobeno presenečenje. Vrednotenja delniških trgov pa medtem kažejo, da vlagatelji po našem mnenju od delnic pričakujejo preveč.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico