Banke pod stresom

Glede stres testa je bilo v preteklih dneh napisanega že precej zato vam bomo tukaj pojasnili zgolj tiste stvari, ki so jih mediji prezrli. V petek, 23. julija, na dan objave rezultatov testa, ki ga 7 bank ni opravilo uspešno, smo namreč izvedeli kakšni so bili pogoji testa. Med drugim je bilo zapisano tudi dejstvo, da so bile v okviru testa pregledane zgolj trgovalne knjige bank. Da vas ne bi preveč utrujali s podrobnostmi bančnega posla naj navedemo le, da trgovalna knjiga obsega pozicije namenjene kratkoročnemu trgovanju in ne držanju do dospelosti. Trgovalna knjiga v povprečni banki obsega manjši del celotne aktive banke. Prva pomanjkljivost testa je torej ta, da so bili preverjeni le manjši deli bančnih bilanc zaradi česar ostaja velika senca dvoma v verodostojnost takega testa. Za primerjavo: analitiki ameriške banke Citigroup so stres test razširili na celotno bilančno vsoto testiranih bank in prišli do zaključa, da kar 24 bank (od 91-ih) testa ne bi opravilo uspešno, če bi ocenjevali na celoviti podlagi.

Druga pomanjkljivost je prenizek obseg izgub, ki jih je testni scenarij predvidel. Ocenjena vrednost padca delniških trgov naj bi namreč znašala cca 20%, ob tem pa niso predvideli plačilnih težav niti ene od držav, ki se v zadnjih mesecih borijo z ogromnimi proračunskimi deficiti. Zanimivo, minilo je komaj leto dni od takrat, ko so delniški trgi po svetu izgubili cca 60% svoje vrednosti, danes pa opravljamo nekakšne teste črnih scenarijev, ki predvidevajo v najslabši verziji zgolj 20% padec. Ponovno se podcenjujejo tveganja na kapitalskih trgih, kar je bilo usodno v prvem delu krize. Kdor se nič ne nauči iz zgodovinskih napak je pač obsojen na to, da jih bo neprestano ponavljal.

Pa pustimo resne stvari ob strani, namen stres testa je bil v prvi fazi pomiriti borzne trge, ki so od aprila dalje začeli popuščati pod težo negativnih dogodkov povezanih z državnimi proračuni in iztekom obdobja državnih subvencij. Ta cilj je bil kratkoročno tudi dosežen, saj so največje svetovne borze zelo blizu svojih rekordnih ravni iz konca marca letos. Ali je bil stres test zadosti »stresen« se bomo spraševali, ko se bodo začele znova pojavljati težave v bančnem sektorju.

Vlagatelje moramo opozoriti še na t.i. ECRI Weekly Leading Index. Pred 14 dnevi smo v našem poročilu opomnili, da se indeks približuje vrednosti -10%. Pretekli teden smo to vrednost tudi dejansko presegli in sicer na -10,5%. V zadnjih 50-ih letih, je padec indeksa pod to mejo vsakokrat pomenil prihod recesije. Ali bo tudi tokrat tako? Vsekakor velja biti močno previden pri kakršnihkoli nakupih vrednostnih papirjev na sedanjih nivojih. Na borzah (slovenska je pri tem izključena) trenutno vlada močan optimizem glede okrevanja gospodarstev. Morebiten obrat sentimenta vlagateljev bi močno posekal borzne indekse.

V četrtek je svoje polletne rezultate objavila novomeška Krka. Najuspešnejše slovensko podjetje zadnjih let je ustvarilo 500 milijonov EUR prodaje, kar je 5% več, kot v primerljivem obdobju lani. Čistega dobička se je nabralo za dobrih 91 milijonov EUR, oziroma kar 17% več kot lani. Rezultat je na prvi pogled zelo dober. Kar je nekoliko zaskrbljujoče je upad dobička iz poslovanja, ki je od primerljivega lanskega nižji za dobrih 9%. Ugotovimo lahko torej, da Krka poslovni del (prodaja zdravil), kjer se marže znižujejo delno nadomešča s finančnim delom (pozitivni efekt valutnih razlik). Samo po sebi to sicer ni problematično, vedeti pa je potreba, da je zaradi tega končni rezultat nekoliko bolj nepredvidljiv, saj so finančni prihodki običajno precej volatilni. V preteklem letu so na primer z valutnimi posli ustvarili negativno razliko v višini 10 milijonov EUR, letos pa pozitivno v skoraj enakem znesku. Ta postavka bo torej tudi v prihodnje precej spremenljiva in predstavlja cca 10% končnega dobička podjetja.

Sicer pa Krka ob pričakovanem čistem dobičku konec leta okrog 170 milijonov EUR in borznem tečaju 65 EUR, kotira pri P/E razmerju 14, kar je primerljivo s tujo konkurenco. Na naši borzi sta trenutno glede na polletne rezultate torej dve delnici in sicer Petrol in Krka, ki sta pošteno ovrednoteni. To vrednotenje sicer na pomeni avtomatično tudi visoke rasti tečaja delnice v naslednjih mesecih, pomeni pa, da potencialni vlagatelj pri sedanjih tečajih kupuje zelo blizu dejanske ekonomske vrednosti podjetja.