Izkaz prve polovice leta

Od večjih podjetij iz borzne kotacije sta do sedaj rezultate objavila le Petrol in Krka. Za oba smo takrat ugotovili, da sta primerno vrednotena glede na rezultat, ki ga ustvarjata. Ta teden smo v roke dobili še polletne rezultate Telekoma Slovenije, Mercatorja in Gorenja. Izmed treh naštetih se je najslabše odrezal Telekom Slovenije, v skladu s pričakovanji je Mercator, bolj pozitivno pa je presenetilo Gorenje.

Telekom Slovenije je v prvem polletju ustvaril vsega 4 milijone EUR čistega dobička. To je sicer pozitivni premik glede na dejstvo, da so imeli v prvem četrtletju še minus, a je bistveno premalo za podjetje takega formata. Ob višini kapitala okrog milijardo EUR mora Telekom na leto ustvariti vsaj 50 milijonov čistega dobička, da bi lahko govorili o sprejemljivem donosu na vloženi kapital. Prihodki od prodaje so zrasli za pičla dva odstotka medtem, ko so stroški poslovanja predvsem na račun amortizacije višji za sedem odstotkov. Močno rastejo tudi finančni odhodki za obresti, kar je posledica močnega zadolževanja zaradi nakupov na Balkanu. Z izredno slabim poslovanjem pa so ravno naložbe na Balkanu ta trenutek največja zavora Telekoma pri vračanju na pota stare slave. Ker zaradi konkurence v telekomunikacijski panogi ni mogoče pričakovati visoke rasti prihodkov niti v prihodnjih letih bi bilo bolje, da se Telekom čim prej usmeri v obvladovanje stroškov, ki nikakor ne smejo rasti hitreje od prihodkov. Res se je tudi delnica Telekoma v zadnjih mesecih kar precej pocenila, a je žal s takimi rezultati padec povsem razumljiv.

Skupina Mercator je v prvih šestih mesecih tekočega leta zabeležila 3% rast prihodkov in sicer kot posledica prevzemov v tujini, prodaja v domačih trgovinah jim je namreč nekoliko upadla. Kljub temu so uspeli čisti dobiček izboljšati za 50% in sicer so ga pridelali 17 milijonov EUR. Razliko so pridelali točno tam, kjer Telekomu ni uspelo, pri obvladovanju stroškov. Kot smo že omenili so prihodki Mercatorja zrasli za 3%, stroški prodajanja pa za 2%. Ko govorimo o znesku 1,3 milijarde EUR se ta razlika kar lepo pozna. Do konca leta lahko torej pri Mercatorju pričakujemo okrog 30 do 35 milijonov EUR čistega dobička, kar ga tako kot Krko in Petrol pri trenutnih tržnih cenah, uvršča med primerno vrednotene družbe. Dodatno zanimivost ji daje tudi relativno visoka dividendna donosnost, ki znaša okrog 5% letno. Družba je poleg tega tudi ena tistih, ki so visoko na seznamu za prodajo, saj so njeni večji lastniki predvsem banke.

Gorenje je pozitivno presenetilo predvsem z rastjo prodaje, ta znaša kar 7%, kar je dobro glede na panogo. Tudi njim je uspelo obvladati stroške, ki so rasli počasneje in sicer po stopnji 5%. Končni efekt je čisti dobiček polletja v višini 5 milijonov EUR. Bolje kot smo pričakovali, glede na značilnosti panoge in svetovno recesijo smo se namreč bali hujšega. Kazalec P/E na letni ravni bi ob ohranitvi podobne uspešnosti tudi v drugi polovici leta znašal okrog 16. Donosnost kapitala je žal komajda na meji sprejemljivih 3%. Glede na stanje v branži je rezultat Gorenja torej dober, a je cena delnice v tem trenutku ravno nekje na nivoju še sprejemljivega. Gorenje je pred dnevi sicer zaključilo na prvi pogled zelo dober posel z nakupom švedske blagovne znamke gospodinjskih aparatov Asko za katero so plačali borih 4,5 milijona EUR. Za končno ovrednotenje pa je potreba vendarle pridobiti kaj več podrobnosti, predvsem okoli zadolženosti Aska.

Še kratek pogled na tuje borze: večina makroekonomskih podatkov objavljenih v preteklem tednu v ZDA kaže na nadaljnje poslabševanje stanja. Zahtevki za nadomestilo za brezposelnost so ponovno narasli, število prodanih nepremičnin pa ponovno upada. Poslabšali so se tudi indeksi proizvodnje ter naročil trajnih dobrin. Podatki so torej v skladu z našimi predvidevanji, da bo druga polovica leta precej bolj problematična. Rast BDP v drugem četrtletju je dosegla 2,4% in bo verjetno naknadno popravljena navzdol. Tretje četrtletje bo po naših pričakovanjih še slabše (pod 1,5%), zadnje pa že verjetno zelo blizu ničle. Povratek v recesijo v letu 2011 se zdi praktično neizbežen. V nasprotju s tem so pričakovanja trgov in analitikov trenutno postavljena nekje okrog rasti 2,5-3% vse do konca leta. Po našem mnenju preveč optimistično. Žal bi povratek v recesijo negativno vplival tudi na vse trude naših zgoraj naštetih podjetij. Upam, da se motim.