Kitajska vznemirja svetovne borze

Prejšnji teden smo opozorili na pojav »overbought« situacije na zahodnih razvitih borzah. Po dobrem mesecu dni konstantne, počasne a neustavljive rasti smo trčili ob močnejšo odporno raven. Zelo značilno je, da se take situacije nenadoma obrnejo in to z zelo agresivnim, nenadnim premikom trga v nasprotno smer. To se je zgodilo v sredo, ko so vodilne borze v enem samem dnevu izgubile skoraj 3%, kar predstavlja slabo polovico vsega kar so pridobile v mesecu juliju.

Povod za razprodajo delnic je bila informacija, da Kitajska nadaljuje s politiko zaostrovanja pogojev kreditiranja domačih bank. Na Kitajskem namreč beležijo nepremičninski balon nepredstavljivih razsežnosti. V ZDA so na vrhuncu nepremičninske evforije v letu 2006 cene povprečnega stanovanja dosegle 5-kratnik letnega dohodka povprečnega gospodinjstva. Na Kitajskem je ta količnik trenutno preko 50, saj je povprečna plača kitajskega državljana skoraj desetkrat nižja od ameriškega, cene nepremičnin v kitajskih mestih pa presegajo cene nepremičnin v ZDA in Evropi. Recept za nepremičninsko katastrofo je torej popoln. Tega se očitno vsak dan bolj zaveda tudi centralna oblast, ki želi preprečiti neizogiben porast slabih posojil v kitajskih bankah, zato zahteva oblikovanje vse večjih rezerv za financiranje nepremičninskih projektov. Vlagatelji so se seveda prestrašili, da bo ta poteza upočasnila gospodarsko rast in ustrezno reagirali na borzah.

Pomemben dogodek tega tedna je bilo tudi zasedanje ameriške centralne banke Federal Reserve (FED). Kljub velikim pričakovanjem je bil to eden največjih ne-dogodkov letošnjega leta. Zgodilo se ni namreč popolnoma nič. FED je napovedala le, da bo svoj portfelj hipotekarnih obveznic zmanjševala tako, kot bodo posamezne obveznice zapadale v plačilo, prejeta sredstva pa bo porabila za nakupe državnih obveznic. Quantitative easing torej ostaja v enakem obsegu, zgolj njegova vsebina se bo spremenila. Trg je v prvem momentu reagiral rahlo pozitivno, naslednji dan pa negativno, saj so vlagatelji očitno ugotovili, da FED zaenkrat ne bo dodatno stimuliral gospodarske rasti.

Na splošno borze v zadnjem letu dni preveč pozornosti usmerjajo v dejanja ameriške centralne banke. Posledica tega je, da so vsi ukrepi te institucije usmerjeni zgolj v spodbujanje rasti borznih tečajev, manj pa v konkretne ukrepe za odpravo vzrokov in posledic finančne krize. Federal Reserve je storila vse, da je pomagala svojemu bančnemu lobiju izvleči se iz brezna v katerem se je znašel po propadu banke Lehman Brothers. Manj aktivni pa so pri preganjanju in preprečevanju spornih praks na področju bančništva, ki so nas pravzaprav pripeljale v krizo. Insajdersko trgovanje, prikrivanje informacij strankam, posojanje denarja strankam za katere je očitno, da niso plačilno sposobne ostajajo na dnevnem redu. Če temu dodamo še ohlapne računovodske standarde naklonjene bankam in njihovemu, bolj fantaziji kot denarnemu toku prilagojenem vrednotenju aktive ter politiko poceni denarja od katere nima trenutno koristi nihče drug kot banke same, mora biti vsakemu jasno zakaj ugled bančnikom po vsem svetu strmo pada. Kljub krizi, ki jo je Wall Street pomagal zakuhati je bil prav ta dosedaj edini, ki je bil rešen. Gospodarstvo, potrošniki in brezposelne množice pa še vedno nosijo posledice krize, ki bo očitno trajala precej dlje od dosedanjih.

Na domači sceni se je dogajanje v minulem tednu odvijalo povsem v senci ljubljanskih stadionov. Vrhunec počitniške sezone se pozna tudi na borzi, saj promet dosega letošnje minimalne nivoje. Večjih premikov ni, v glavnem pa se beležijo pocenitve. Nekoliko večji zdrs se je zgodil delnici Save, kjer se delničarji sprašujejo v kakšni kondiciji je podjetje, glede na težave Merkurja. Sava ima namreč sklenjeno opcijsko pogodbo o prodaji delnic Merkurja po visoki ceni, vprašanje pa je, ali je ta pogodba uresničljiva, glede na to, da bi te delnice morala odkupiti Kordeževa družba Merfin, ki pa je v velikih težavah zaradi visokega obsega dolgov. Dokler bo trajalo to stanje negotovosti, lahko pričakujemo povečan prodajni pritisk delničarjev Save.