Manevrski prostor ekonomske politike čedalje ožji

Predvsem finančni holdingi so v preteklih letih kopičili večje količine domačih delnic, kupljenih z bančnimi posojili na način, da so se te delnice nato nemudoma zastavile kot garancija za nova posojila. Z likvidnostnimi težavami teh akterjev, banke vse pogosteje zasegajo zastavljene delnice in jih, kjer je to sploh mogoče, ponujajo v prodajo na borzi. Pričakujemo lahko, da bo tega vse več, saj neustavljivi padec borznega indeksa ljubljanske borze vsak dan bolj stiska še tiste preostale finančne družbe, ki so prvi val krize preživele.

Ekonomisti lahko na primeru ljubljanske borze v živo opazujemo delovanje deflacijske spirale. Breme razdolževanja pritiska na prodajo premoženja, katerega vrednost je vsak dan nižja, to pa nato povratno pritiska na prezadolžene udeležence. V takem okolju pridobivajo tisti, ki so imetniki denarja v njegovi najbolj likvidni obliki, gotovini. Denar ima glede na vrednost delnic namreč vsak dan višjo kupno moč, ali drugače povedano, za enako znesek denarja lahko dobimo vsak dan več delnic. Žal je imetnikov gotovine v primerjavi z imetniki premoženja (delnic) premalo, da bi se ta spirala kmalu ustavila.

Situacija v tujini je v tem trenutku sledeča: kratkoročno gledano smo sredi popravka, ki je trge povlekel iz t.i. »oversold« pozicij s konca junija. Trgi bodo v naslednjih dneh še pod vplivom dnevnih objav poslovnih rezultatov drugega četrtletja, zato je moč pričakovati dnevna nihanja v odvisnosti od objav. Dolgoročna makroekonomska slika pa je nekoliko bolj temna ali vsaj meglena, če smo optimisti.

Število novih gradbenih dovoljenj, število prodanih stanovanj ter število novih prošenj za stanovanjska posojila so v ZDA zabeležile nove rekordno nizke vrednosti v zadnjih desetih letih. Začenja se torej »double-dip« v nepremičninskem sektorju, ki je bil za dobro leto dni prekinjen zaradi obsežnih državnih subvencij za nakupe novih stanovanj. Poleg tega se z mesecem julijem v ZDA iztekajo nadomestila za brezposelnost, ki jih osebe brez službe dobivajo že več kot leto dni. Samo v mesecu juniju je brez tega nadomestila ostalo dva milijona američanov, v mesecu juliju pa jih bo še milijon. Na letni ravni se iz tega naslova ocenjuje izpad potrošnje v višini cca 30 milijard USD. S tem se bodo hkrati še povečale stanovanjske težave, saj so mnogi zgolj z nadomestilom za brezposelnost (v znesku cca 1.200 USD na mesec) uspeli plačevati najemnino oz. obrok posojila za stanovanje. V mesecih maju in juniju je začela upadati tudi vrednost maloprodaje v trgovinah, kar se nekako ujema z iztekom subvencij. In najpomembneje, indeks vodilnih indikatorjev gospodarstva ECRI, že več tednov beleži padajoče vrednosti in je prejšnji teden zdrsnil na -8%. Tradicionalno se vrednosti okoli -10% povezujejo s prihodom recesije tako, da smo v tem primeru očitno že zelo blizu tega, da gospodarstva ponovno zdrsnejo v stagnacijo oz. nazadovanje.

Recesija sama po sebi ni problematična, težava je v tem, da očitno prihajamo vanjo še bolj zadolženi, kot smo bili v prvem deli krize v letu 2008, hkrati pa tudi učinkovitih orodij za boj proti recesiji počasi zmanjkuje. Brezposelnost je visoka, subvencije so porabljene, nominalne obrestne mere so povsod v razvitem svetu blizu ničle. Kaj lahko monetarna politika sploh še stori, če se gospodarstva ponovno začnejo upočasnjevati? Kateri so tisti ukrepi, poleg dodatnih subvencij za katere se bodo verjetno odločili politiki, ki bi lahko bili bolj učinkoviti? Najbolj učinkovit spodbujevalec gospodarskega razvoja so vedno bili nižji davki. Vendar kako v okolju, kjer večina državnih proračunov že konkretno krvavi zaradi previsokega bremena nakopičenih dolgov in prihajajočih obveznosti (pokojnine in zdravstvo) znižati davke, ki so največji vir proračunskih prihodkov? Manevrskega prostora za lahke odločitve počasi zmanjkuje, ostajajo samo še tiste neprijetne.

Za konec še malo z domače borze: prva družba, ki je objavila delne rezultate poslovanja v prvem polletju je Petrol. 22 milijonov EUR čistega dobička je nekako v skladu z napovedmi po katerih naj bi do konca leta malenkost presegli 40 milijonov čistega dobička. Ob takem pričakovanem dobičku je P/E razmerje Petrola okrog 13, kar je med nižjimi (cenejšimi) na domači borzi pa tudi v primerjavi s tujimi konkurenti delnica pri ceni 250 EUR ni draga. Finančni kazalniki so torej vabljivi, so pa tudi negativne plati, ki so sicer za Slovenijo precej tipične: državno lastništvo, državni direktorji in seveda neizogibno državne (beri: politične) odločitve…