Počitniško branje

Najprej opozorilo: vse kar je spodaj zapisano je zgolj z informativno-izobraževalnim namenom in ne sme biti podlaga za kakršnekoli investicijske odločitve brez podrobnega posveta z drugimi finančnimi strokovnjaki. Ukvarjali se bomo namreč z nekaterimi podrobnostmi tehničnega trgovanja na borzah. Verjetno že veste, da precej vlagateljev trguje zgolj na podlagi tehničnih indikatorjev, kar pomeni da ves dan strmijo v ekrane, pregledujejo različne grafe in iščejo specifične vzorce, ki jim povedo ali je trenutek za nakup ali prodajo. Teh vzorcev/signalov je ogromno, med najbolj razširjenimi za katere ste morda tudi že kdaj slišali so drseča povprečja, Bollingerjevi pasovi, MACD, Fibonaccijeva števila,… Danes se bomo podrobneje posvetili enemu samemu signalu imenovanemu Hindenburg.

Tisti, ki poznate usodo cepelina Hindenburg v letu 1937 po katerem je ta borzni signal dobil ime, verjetno že slutite da ne pomeni nič dobrega. A naj vas to ne prestraši, ker je stvar zelo zanimiva, zato berite dalje. Hindenburg je pravzaprav ime kombinaciji različnih signalov. Je precej redek pojav na borzah, je pa hkrati eden bolj zanesljivih. Pravzaprav je prav malce ironično, da je ta signal sestavil slepi matematik Jim Miekka glede na to, da ima signal relativno dobro uspešnost predvidevanja prihodnosti.

Za pojav borznega Hindenburga je potrebno da:

• dnevno število delnic, ki na Newyorški borzi (NYSE) dosežejo 52-tedenski vrh in dnevno število delnic, ki dosežejo 52-tedensko dno presega 2,2% vseh izdanih delnic na tisti dan;
• 10-dnevno drseče povprečje NYSE mora biti rastoče;
• McClellanov oscilator mora biti tega dne negativen (za tiste bolj matematično nadarjene – ta indikator prikazuje globino in moč trga kot razliko med številom naraščajočih delnic in številom padajočih delnic);
• št. delnic, ki so dosegle nov 52-tedenski vrh ne sme biti več kot dvakrat višje od števila delnic, ki so na ta dan dosegle novo 52-tedensko dno.

Vsi štirje signali se morajo zgoditi v istem dnevu in se nato ponoviti vsaj enkrat v naslednjih 36 dneh. Če se to zgodi, govorimo o potrjenem Hindenburgu. Signal je še bolj zanesljiv, če se ponovi trikrat v enem mesecu po prvem pojavu. Zveni precej zapleteno, a borze te podatke preračunavajo vsak dan tako, da ni težko ugotoviti, kdaj se signal pojavi.

In kaj nam Hindenburg pravzaprav pove. V 120 dneh po njegovem pojavu je verjetnost dogodkov sledeča:

• 77% verjetnost najmanj 5% padca borznega indeksa;
• 41% verjetnost močnejše razprodaje delnic;
• 24% verjetnost popolnega borznega zloma.

Še zgodovinska točnost tega signala: od leta 1985 se je Hindenburg na NYSE pojavil 25-krat. Čisto vsi večji borzni padci v tem obdobju so bili pred tem pospremljeni s pojavom Hindenburga. Zloglasni oktober 1987, recesija 1990, propad LTCM in azijska kriza 1998, pok tehnološkega balona 2000 ter nazadnje junij 2008 tik pred zlomom banke Lehman Brothers. Samo v petih primerih v navedenem obdobju je sledil padec borznih indeksov v višini manj kot 5%.

Zakaj vam vse to pišemo ravno sedaj?

• prvič zato, ker se bere kot dobra zgodba primerna za čas počitnic,
• in drugič zato, ker se je ta signal ponovno pojavil na Newyorški borzi ravno prejšnji teden…

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih medijih, na svetovnem spletu ter iz uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. V skladu s 73. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov Vas obveščamo o pravici, da nas lahko kadarkoli pisno obvestite, da ne dovolite uporabe Vaših osebnih podatkov za namene neposrednega trženja. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.