Stečaji kot po tekočem traku

Dogajanje na področju gospodarstva se v Sloveniji v zadnjih dneh odvija s pospešeno hitrostjo. Skorajda ne mine dan, ko v časopisih ni objavljen stečaj kake domače družbe.

Ajdovski Fluid in slovenjegraški Prevent sta zadnji žrtvi, vse bližje pa sta po ugibanjih medijev tudi Alpos in Vegrad. Precejšnje finančne in poslovne težave ima celo trgovec s tehničnim blagom Merkur. V Sloveniji počasi nastopa vrhunec posledic finančne krize. Sprenevedanja je očitno konec tudi v bankah, ki so do sedaj tolerirale in odlagale z nepriljubljenimi rešitvami in upale na izboljšanje situacije (ali pa politično rešitev).

Ob tem je treba jasno poudariti, da so ravne banke eden največjih krivcev za globino krize in sicer ne zato, ker denarja danes ne posojajo, temveč zato, ker so ga pred tremi leti posojale preveč. Če nekateri posamezniki takrat zgolj na podlagi »dobrega imena« ne bi prišli do stomilijonskih posojil, se danes v Sloveniji ne bi ukvarjali s toliko problematičnimi podjetji. Poudarjamo, niso problematična posojila sama po sebi, problematična so predvsem slabo zavarovana posojila. In tega je kot kaže v našem bančnem sistemu definitivno preveč. Slabo zavarovanje pa je v prvi vrsti posledica nestrokovnega dela bankirjev.

Niso pa krive samo banke. Izpostavimo lahko še nekoga o katerem se v medijih zanimivo malo piše. Kakšna je vloga revizorskih družb v tem debaklu? Kaj si lahko mislimo o tem, da danes revizorji zahtevajo negativni popravek vrednosti naložbe v Gorenjsko banko v bilancah Merkurja, pred tem so pa tri leta mirno podpisovali visoko vrednost. In na podlagi te, revizorsko potrjene vrednosti, je seveda Merkur nato stopil do banke in dobil ogromno posojilo. In Merkur ni edina taka zgodba. Revizorji so se v zadnjih mesecih očitno v strahu pred odgovornostjo, ki jo nosijo ko podpišejo revidirano bilanco, potegnili nazaj. Zahtevajo oslabitve tistih naložb, ki so jih sami v preteklih dveh letih dovolili prevrednotiti na previsoke vrednosti. To seveda povzroči povratni učinek v bankah, ki ne želijo več podaljševati posojil in zanka okoli vratu je sklenjena. Bralce naj spomnimo, da je ameriška družba Enron propadla zaradi prikazovanja lažnih stanj v bilancah, kar so jim omogočili njihovi takratni revizorji. Revizorska hiša Arthur Andersen je v tistem škandalu tudi propadla. Bo v nizu stečajev cele vrste podjetij v Sloveniji tudi kakšno revizijsko?

Nekaj novih informacij je bilo ta teden slišati okoli projekta slovenskega logističnega holdinga. Žal kolikor je mogoče razbrati iz medijev stvar že zahaja v čudne vode. Celoten projekt združevanja logističnih podjetij (Slovenske železnice, Luka Koper, Intereuropa,…) bi bil smiseln le pod pogojem, da se dogaja v tržnih razmerah in pod okriljem zasebnega kapitala. Kakršnokoli načrtovanje s strani državnih uradnikov je že vnaprej obsojeno na neuspeh. A očitno gremo ravno v to smer. Celoten projekt namreč vse bolj vodi država, ki naj bi po nekaterih scenarijih celo odkupovala deleže v podjetjih od malih delničarjev ipd. Gre torej za ustvarjanje gospodarskega giganta v socialističnem stilu, ki bo težko dosegal poslovno učinkovitost kakršno dosegajo zasebne družbe. Bo pa seveda idealna baza za politično kadrovanje in zasedanje dobro plačanih stolčkov za ljudi iz pravih političnih usmeritev. Sicer pa ni tako razmišljanje nič novega za slovensko politiko, ki zna zavožene projekte reševati le s podržavljanjem in obremenjevanjem davkoplačevalcev. Umik države iz gospodarstva je bil vedno le predvolilna floskula.

V tujini medtem borze jezdijo na valu optimizma. Če smo pred tremi tedni zapisali, da utegne kratkoročni popravek trge povleči iz »oversold« pozicij, moramo sedaj seveda opozoriti, da se že kažejo znaki nasprotne situacije oz. »overbought«. Oversold seveda v našem jeziku opisuje stanje, kjer je prevelik prodajni pritisk, overbought pa ravno nasprotno, stanje kjer je prevelik nakupni pritisk. Katerakoli od obeh situacij seveda lahko zdrži nekaj časa, a se prej ali slej obrne.

V juliju smo bili priča večinoma negativnim objavam makroekonomskih trendov in hkrati večinoma pozitivnim objavam preteklih rezultatov poslovanja podjetij. V naslednjih mesecih bo zelo pomembno ali se bo poletni negativni trend makroekonomskih agregatov kot so nepremičnine, maloprodaja, brezposelnost ipd. začel popravljati ali ne. V kolikor se ne bo, so borze najbrž danes preveč optimistične, zaradi česar je potrebna previdnost. V kolikor pa se gibanja obrnejo konkretno v pozitivno smer, bomo lahko ocenili, da je zaskrbljenost zaradi nevarnosti obsežnejše negativne korekcije neupravičena. Vsekakor pa zaenkrat ta nevarnost še ni mimo.