Koper res izgublja svojo identiteto?

Arhitekturnim spremembam, ki jih je poslanec Franco Jurij označil kot za postmoderne, arhitektinja Martina Tomšič pa za barbaristične, še ni videti konca. Jurij pravi, da se zato v Kopru dogaja komercializacija prostora kljub temu, da je "glava Istre" renesančno mesto. Obtožbe seveda letijo na sedanjega župana, saj naj bi iz Kopra želel zgraditi "Dubaj v malem."

Jurij je mnenja, da so te spremembe všeč le peščici meščanom in da se pri tem ne zavedajo, da Koper izgublja svojo mediteranskost. Odvetnik Janez Starman, županski kandidat, se je ob tem vprašal kaj storiti, da bo Koper spet to, kar je bil. Starman si namreč želi, da bi se ljudje ponovno začeli vračati v mestno jedro in da bi končno nehali svoje otroke sprehajati po nakupovalnih središčih. Dovolj ima betona, zato je njegova vizija v zelenih površinah. Kljub temu je ena od njegovih želja pokriti Čevljarsko ulico, po kateri bi mlade mamice lahko sprehajale svoje otroke in se pri tem ne bi zmočile.

Že omenjenim spremembam nasprotuje tudi Tina Rugelj, mlada arhitektinja, ki pravi, da se "gradi vse povprek, brez jasne vizije." Meni, da bi se morala ohranjati tradicija historičnosti, s čimer bi zapolnili mestno jedro, saj "Koper izgublja identiteto in dobiva neko novo podobo." Pravi, da mladi nočejo več ostati v Kopru. "Zdi se mi, da vsak mlad človek uživa v Ljubljani in da je tam doma. Zakaj se tega ne da narediti v Kopru?" zaključi svoje razmišljanje.

Z njo se je na Odpiranjih strinjala tudi Martina Tomšič, ki jo boli, da prostor postaja neka vrednota, ki je potrošna. "Nova vizija in usmeritev Kopra bi morala presegat kvantiteto in posledično spodbujati kvaliteto." Po njenem mnenju je Koper zato izgubil javni prostor. "Začelo se je z Loggio, imamo pa tudi parkirišča na trgih, kot je Muzejski in Ukmarjev."

Njeno razmišljanje je podkrepil tudi Starman in dodal, da so najbolj kvalitetni prostori namenjeni avtom in ne ljudem. Pri tem se sicer zaveda, da danes, ko je čas vse bolj pomemben, da se ljudje hočejo s svojim avtomobilom pripeljati čim bližje k pisarni in trgovini.

Sicer pa se v mestno središče Kopra vrača življenje. Z univerzo posledično v Koper prihaja vse več študentov, z arhitekturnimi spremembami pa tudi turisti. "Ko sem pred leti prišla v Koper, je bilo dokaj neurejeno, danes pa me pričaka fontana in lepo urejena Pristaniška ulica. Palme mi dajejo občutek, da sem res na morju in da to ni več samo mesto, ampak letovišče," nam je povedala Anja Mihevc, ena od mnogih turistov, ki jih je še v septembru moč srečati na sprehajalnih površinah po Kopru.

Istega mnenja je tudi Petra, študentka na Pedagoški fakulteti, ki je še dodala, da "Za nič ne bi zamenjala študija na Obali. Vse je lepo urejeno in pospravljeno, še posebej lepo je zvečer, ko se sprehajaš med lučkami in opazuješ barčice, prava romantika."