Dr. Taja Kramberger na Odpiranjih o zgodovini in političnosti

Politika je v času 20. stoletja tudi večkrat posegla na področje zgodovine in jo redefinira vedno, ko pride do zamenjave oblasti, vsaj v Sloveniji je bilo do sedaj tako. To se dogaja po mnenju strokovnjakinje tudi zaradi tega, ker ne ločimo med memorio posamezne skupine in zgodovino, kot vedo, ki objektivno ocenjuje pretekle dogodke.

Kasneje je obrazložila strukturo vladajočih druženo političnih sistemov v 19. in 20. stoletju. Pred prihodom sodobnih republik je bila prevladujoča oblika monarhija v Evropi. Ta je imela jasno piramidalno strukturo. Leto 1789 je nato naredilo kompletno družbeno rošado. Sloji se razporedijo vodoravno, družba pridobi Deklaracijo o človekovih pravicah. V takratnem času so se borili za vsako besedo in se pametno izognili Bogu ter ga poimenovali kot najvišja bit. Verni pod tem lahko pojmujejo vsemogočnega, ateisti pa zakon ali človeštvo. Republika izvira iz besed Res publica – javna stvar ( od tod  tudi izvor poimenovanja stranke Zares), temu tudi sledi strukturacija novega družbenega sistema.

Toda, ker je bil močan reakcionarni val proti novi obliki, se deloma ponovno vrne v Evropo monarhija ( Napoleon Bonaparte opp.). Tako se ponovno zapre javna sfera. Ena izmed pridobitev, ki je močno zaznamovala tedanji čas je tudi Enciklopedija. Ta ni uvedla nobenega novega znanja, bistven pa je način kako je podala znanje javnosti. Tako je tudi Bog obravnavan kot le eden izmed možnih božanstev, in rimokatoliška religija kot eno izmed možnih verstev. Revolucionarna je torej predvsem forma.

Krambergerjeva je še ločila politično od politike. Politično pomeni čut za skupnost. V Sloveniji pravi, da imamo družbeno deformacijo, ko strukture ne delujejo dinamično, subjekti zasedejo centre moči in se od njih ne premaknejo, velikokrat pa tudi nič ne naredijo za širšo družbo. Politično polje tako hegemonizira vsa ostala polja, če ni samostojnega in avtonomnega polja v ostalih »agensih« (deležnikih opp.).  Krambergerjeva je še povedala, da sam temelj demokracije je participacija ljudstva v javnem polju. Žal pa ugotavlja, da avtoritarni režimi v preteklosti so vplivali tudi na obnašanje prebivalstva, ki je po njenem mnenju preveč pasivno in apatično.

Kot zanimivost naj povemo še, da tako eden izmed najstarejših filozofov, Platon kot tudi Slavoj Žižek, eden izmed najsodobnejših se nagibata prej k razsvetljenemu absolutizmu kot pa k demokraciji. Slabost pri demokraciji po Platonu naj bi bila ta, da o pomembnih državnih zadevah odloča tudi nerazgledano ljudstvo in pri tem sprejema tudi škodljive odločitve. Zato sam predlaga vladavino aristokratov, vladarjev filozofov, ki so starejši od 50.leta in so prestali vsestranske preizkušnje. (gl.Platon, Dobra Polis opp.)