Odgovor Občine Izola na izjavo za javnost glede LN Šared

Pri pripravi predloga LN Šared je Občina Izola sodelovala s predstavniki Komisije za pripravo dopolnjenega gradiva predloga lokacijskega načrta Šared, ki naj bi zastopali interese krajanov. Podane pripombe in predloge s strani komisije smo v procesu priprave dokumenta preverjali s projektnimi rešitvami, upoštevali veljavno zakonodajo ter jih nato v primeru možne izvedljivosti upoštevali v samem gradivu odloka lokacijskega načrta.

Del komisije v svojem dopisu zahteva, naj se sprejem tokratnega Odloka o LN umakne iz dnevnega reda seje občinskega sveta, obenem pa predlaga sprejetje novega prostorskega akta za Šared, ki bo nastajal v sodelovanju s krajani. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da je prav tokratni odlok nastajal v sodelovanju s predstavniki krajanov, vanj pa so bili v okviru možnosti vključeni tudi njihovi predlogi.

Vztrajanje s pričetkom priprave novega prostorskega akta za Šared prinaša najmanj dodatno obremenitev proračunskih sredstev, za krajane pa to pomeni, da v naselju še daljše obdobje ne bo nobenih sprememb. Krajani in lastniki zemljišč v naselju bodo brez boljše komunalne infrastrukture, brez možnosti gradenj, adaptacij in dozidav, brez možnosti gradenj objektov za družbeno javno infrastrukturo in brez vseh možnosti razvoja, ki si ga naselje želi in potrebuje. Omogočanje razvoja je ena izmed temeljnih zahtev krajanov.

Menimo, da je naselju Šared nujno potrebno čim prej zagotoviti možnosti za razvoj, zato je zahteva s strani nekaterih krajanov za nov prostorski akt, ki pomeni večletni zastoj v razvoju naselja, vprašljiva. Ne upošteva namreč javnega interesa splošnega napredka, ampak le interese nekaterih posameznikov, ki jim ohranjanje statusa quo očitno ustreza. Odlok je nastajal z mislijo na interese krajanov, zato ostro zavračam očitke, da ima župan, jaz osebno ali kdorkoli s strani občinskih služb višje interese za sprejem tega odloka. Očitek, da gre za klanjanje interesom gradbenih lobijev je povsem neokusen in demagoški. Trditev, da Občina Izola ne upošteva lastnega Sklepa o imenovanju Komisije za pripravo dopolnjenega gradiva predloga LN Šared ponovno ne drži, saj je komisija delovala, sprejela usmeritve, ki so bile nadalje v okviru možnosti tudi upoštevane pri pripravi predloga odloka. Prav tako ne držijo očitki o »nezainteresiranosti občinske uprave«, saj so bili od sredine junija preteklega leta pa vse do danes vsi poskusi uskladitve skupnih sestankov s predstavniki Šaredinov neuspešni.

V izogib napačnemu razumevanju pomena sprejetja LN Šared s strani javnosti podajam v nadaljevanju odgovore na posamezna točke, ki jih civilna iniciativa javnosti predstavlja kot sporne.

CI navaja, da so profili predvidenih cest v predlogu Odloka o LN Šared ostali nespremenjeni, kljub zahtevi po njihovi zožitvi. Ključni argument za zožitev naj bi bila višina stroškov komunalnega opremljanja, ki nadalje vpliva na višino komunalnega prispevka. Povsem neodgovorno bi bilo, če bi sedajle v predlog odloka umestili prometnice, ki ne bi vključevale vsaj minimalnega območja za pešce in kolesarje ter tako poskrbeli za njihovo varnost v prometu. Načrtovanje prometnic mora biti skladno s predpisi, ki veljajo na tem področju. Kljub temu je potrebno poudariti, da predlog odloka omogoča tolerance - določene zmanjšane profile, in sicer v primeru zatečenega stanja in terenskih razmer (npr. naseljeni stanovanjski objekti), a vedno pod pogojem, da je zagotovljena varnost prometa, predvsem pešcev in kolesarjev.

Naslednji očitek se nanaša na gostoto in gabarite pozidave na občinskih parcelah, pri čemer je potrebno poudariti, da največja dopustna faktorja zazidanosti (0,8) ter izrabe (2,5) veljata za posamezno ureditveno enoto, upoštevata pa se samo za ožje območje pozidave in ne na celotnem območju. Sicer pa je pri načrtovanju potrebno upoštevati določila Prostorskega reda Slovenije, ki med drugim določa obvezo varčne in smotrne rabe prostora z usmerjanjem v notranji razvoj poselitvenega območja. Ob tem je potrebno zagotoviti (i) učinkovito prepletanje dejavnosti in rab znotraj poselitvenega območja ter upoštevanje funkcionalne povezanosti, (ii) privlačnost oziroma izključevanje med posameznimi rabami ter (iii) ustrezne dostopnosti do cestnega omrežja, kolesarskih in pešpoti. Pri načrtovanju grajene strukture je treba na podlagi opredeljene namenske rabe določiti enotna oblikovna in funkcionalna merila ter pogoje za urejanje prostora znotraj posamezne prostorske enote. Navedba, da gre za špekuliranje s strani Občine je zavajajoče mnenje podpisnikov, brez celovitega upoštevanja vseh podanih parametrov, ob tem pa ne navajajo faktorjev za območja v zasebni lasti, kjer so višji indeksi izrabe očitno nesporni.

Navedbe, da Občina Izola, kljub ustnim obljubam, ni zagotovila javnega programa v obliki vrtcev, trgovin in vaškega doma so zavajajoče in ne držijo, saj peti člen odloka jasno predvideva nabor možnih dejavnosti na območju urbanih središč (območja z oznako MS). Slednja so med drugim namenjena osrednjim funkcijam naselja, pretežno za družbeno javno infrastrukturo (npr. izobraževanje, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, kulturne dejavnosti, upravne dejavnosti, trgovino, gostinstvo, turizem, ipd.). Gre za dejavnosti, ki omogočajo višji standard naselja, ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja in so skladne z značajem naselja. Poleg splošnih določil je izrecno v 11. odstavku 22. člena predlaganega odloka jasno opredeljena določba za ureditveno enoto S10/2-MS1, ki pravi, da »se v območju predvidi gradnjo objektov javne družbene infrastrukture«, s čimer je Občina Izola upoštevala zahtevo za to ureditveno območje, podano s strani krajanov Šareda. Finančna zagotovila za samo izvedbo posamičnih programov niso in ne morejo biti predmet prostorskega akta, saj je slednji namenjen izrecno podajanju možnosti prostorske umestitve dejavnosti v območju urejanja. Iz navedenega izhaja, da je v vseh enotah z oznako MS možno umestiti dejavnosti, ki sodijo v družbeno javno infrastrukturo, kljub temu, da sama mikrolokacija in namembnost ni navedena v odloku ali prikazana v grafiki.

Pavšalna ocena o previsokem znesku komunalnega prispevka je povsem neprimerna, slednji namreč temelji na izračunani višini stroškov opremljanja, kar pogojujejo predvsem nizka gostota pozidave in kvaliteta komunalne oskrbe. Navedba o neupoštevanju dosedanjih vlaganj krajanov, ki so si na lastne stroške uredili infrastrukturo je prav tako zavajajoča, saj Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 80/2008) ne omogoča ugotavljanja preteklih vlaganj, pač pa se za legalno zgrajene objekte šteje, da so poravnane obveznosti za obstoječo komunalno opremo. Hkrati to pomeni, da so obstoječa vlaganja v celoti upoštevana.

Občina Izola si vselej prizadeva za pridobitev sredstev iz drugih javnih virov financiranja, sicer pa je ob tem potrebno poudariti, da je kandidiranje na tovrstnih razpisih pogojeno s pridobitvijo gradbenih dovoljenj za gradnjo infrastrukture, za njihovo pridobitev pa so jasno potrebna zemljišča, na katerih je gradnja sploh predvidena. V primeru, da bi Občini v prihodnosti uspelo pridobiti sredstva iz tega naslova, se lahko Odlok o programu opremljanja na osnovi tega tudi spremeni. Pogoj za kandidiranje na evropskih razpisih za kohezijska in strukturna sredstva je torej sprejem obeh odlokov.

Bojan Zadel
Podžupan Občine Izola

• Izjava za javnost glede LN Šared

  Civilna iniciativa za razvoj Izolskega podeželja opozarja na to, da pri predlogu sprejema Odloka o Lokacijskem načrtu Šared in Odloku o ...