Primc: Turizem v Slovenski Istri prepočasi prilagajamo sodobnim trendom

Od kje ideja za takšno turistično agencijo, ki se ukvarja z dediščino in zaledjem?

Ideja je bila v začetku ta, da bi ponudili turistu aranžmaje in pakete, ki jih druge agencije ne ponujajo. Sama ideja izvira iz podobnih praks iz Avstralije. V Avstraliji so imeli že pred približno 10 leti tak turizem, ki vključuje naravno dediščino in aktivni turizem. Ko sem bil tam, sem opazil, da je to možno aplicirati tudi v Sloveniji. Kasneje sem videl, da na tem majhnem prostoru slovenske Istre ostaja kup neodkritih stvari, ki bi jih lahko oblikovali v pakete oz. aranžmaje in tako ponudili gostu. To je bilo nekako izhodišče. Poleg tega pa smo naredili neko strokovno študijo s pomočjo profesorja Jurinčiča s Turistice, v kateri smo analizirali naravno in kulturno dediščino v Istri in malce opredilili usmeritve, kako bi lahko določene stvari tržili. Tako smo se tudi seznanili s sodobnimi tržnimi trendi.

Mogoče se v Sloveniji prepočasi obračamo k tem sodobnimi trendom. Na Turistici so recimo šele pred kratkim odprli magistrski študij za Kulturno dediščino.

Definitvno se prepočasi temu prilagajamo. Če pogledamo samo turistične agencije v Portorožu, ponujajo večinoma programe, ki so jih ponujale 20 in več let nazaj. To se pravi, da ima turist, ki pride k nam, že 20 let eno in isto animacijo, ne ponudijo nič novega. Vedno iste lokacije: Lipica, Ljubljana, Bled in  Postonjska jama. Ne gremo pa izven teh okvirov. Dejansko pa rabimo ta razvoj. Bom povedal en primer. Lansko leto smo imeli pri nas eno skupino tujih gostov, ki je prišla k nam z jahto. To so bili premožni gostje, ki so pri nas naročili izlet. Pogoj pa je bil ta, da med potekom izleta ne smejo srečati nobenega turista. Dejansko smo morali narediti trodnevni izlet tako, da smo jih peljali tja, kjer bo še vedno zanimivo zanje, a je malce odročno za turiste. Tako smo jih peljali na Kraški rob, na treking po Kraškem robu, obiskali so turistično kmetijo, obiskali vinarja. Zaželeli so si nekakšen beg iz vsakdanjosti, bili pa so pripravljeni plačati več kot povprečen turist. So pa zato tudi bolj zahtevni. Moram pa omeniti, da so tudi Izola, Koper in Piran zanimivi za take goste. Imamo tudi izlete, prilagojene za skupine s plitvejšim žepom; organizirane skupine, društva ali sindikate. Zanje se organizira tudi izlete v zaledje z vsemi pristnimi istrskimi elementi.

Kako pa sodelujete z ostalimi turističnimi subjekti v Istri? Manjka mogoče nek regijski center, ki bi lahko preko promocije in marketinga pod skupno blagovno znamko promoviral Istro ?

Ja, Kras, recimo, je veliko bolj razvit, kar se tiče turizma na podeželju. Je kar nekaj korakov naprej, kot tudi na Goriških Brdih. Tam je ponudba na zelo visokem nivoju, recimo tudi obiski vinskih kleti. Pri nas pa se zadeva šele razvija, so poskusi neke skupne promocije, imam občutek, da se tukaj ne uspemo uskladiti. Mogoče res manjka nek regijski center. Moram reči, da pobuda prihaja tukaj iz občine, kar je pohvale vredno sicer. Po drugi strani pa je premalo iniciativ iz privatnega sektorja. Ta bi moral gnati naprej in občina bi morala nuditi suport. Situacija je pri nas ravno obratna. Ravno zato je morda zadeva usmerjena na občane in manj na zunanje obiskovalce. Tukaj bi lahko naredili nek miselni preskok.

Veliko je še neodkritih zgodb, možnosti je veliko na področju prezentacije zgodovine in s tem povezanimi prireditvami. Na Krasu in pri Postonjski jami so imeli viteške turnirje ali živi muzej vojaške zgodovine v Pivki.

To je res, tukaj je nekaj muzejev, je pa bolj na prostovoljski ravni, ni pa nobenega na profesionalni ravni. Recimo vojaški muzej v Pivki je zavod, ki se profesionalno ukvarja samo s tem. Kot sem že prej omenil, manjka nam pobuda privatnega sektorja, ki bi potem s pomočjo občine organiziral tovrstne prireditve, za katere bi lahko črpal iz naše bogate kulturne dediščine.

Neizčrpane možnosti so tudi v zgodovini, v istrskih bajkah, pripovedkah. V hrvaškem delu Istre so ponovno odkrili mit o prvem vampirju, Juretu Grandu, čeprav ga niso uspeli še uspešno tržiti. V notranjosti Istre imajo celo festival legend, poimenovan Legendfest.

Res je, tudi mi, ko peljemo turiste v dolino Dragonje, omenimo turistom te istrske bajke, skrivnostne zgodbice o štrigah in štrigonih. Sigurno je še nek potencial v tem. Idej je ogromno, bilo bi potrebno jih oblikovati in ponuditi turističnim potrošnikom. Tudi naši ponudniki imajo neko voljo in kapital, da bi to uresničili vendar se mi zdi, da smo preveč razdvojeni na in premalo povezani. Sedaj, ko je kriza, se sicer pozna predvsem na izpadu tujih gostov, tudi manj kupujejo in manj trošijo. Nadomestili smo jih z domačimi gosti, a vendar ti žal nimajo take kupne moči.