petek, 19.12.2014 ob 11:45 | Avtor:

Predpraznična volatilnost

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Simptomi presežne likvidnosti razburjajo vlagatelje. 

Se čudite nad 40% padcem cen nafte v treh mesecih? Kaj pa nad 20% zdrsom tečajev na grški borzi v treh dneh? Ali morda nad 20% padcem menjalnega tečaja ruskega rublja v enem samem dnevu? Bolj klasičnih, šolskih posledic presežne likvidnosti v finančnem sistemu ne boste našli. Že več kot leto dni na tem mestu opozarjamo, da so se trgi sestavili v nestabilno strukturo, močno občutljivo na majhne, na prvi pogled celo nepomembne spremembe. Bolj kot sistem postaja nestabilen, večja je potencialna nelinearnost sprememb. Taki agresivni premiki bodo vse pogostejši in vse močnejši in so seveda izjemno nevarni za stabilnost finančnega sistema. Zato smo tudi tako kritični do delovanja centralnih bank, saj te z dolivanjem likvidnosti (ali pa zgolj obljubljanjem le-tega) spodbujajo vse bolj špekulativno obnašanje udeležencev, to pa ustvarja nervozne, nestabilne kapitalske trge.

Špekulativno naravnan, nestabilen finančni sistem ima dve izjemno nevarni lastnosti. Prva je visoka medsebojna soodvisnost udeležencev, kar v praksi pomeni hiter prenos okužbe iz enega dela sistema do drugega. Kreditna razmerja so tukaj glavni vzvod. Druga nevarna značilnost pa je doseganje kritične mase. Kritična masa je točka v kateri je meja med stabilnim in nestabilnim zabrisana. Blizu kritične točke je sistem popolnoma neobvladljiv in divje niha med dvema stanjema, dokler naposled ne pride do prehoda v novo stanje. To kar se je dogajalo v preteklih dneh so zgolj manjši lokalni žepi nestabilnosti, ki pa lahko ravno zaradi kompleksnosti sistema popolnoma nenačrtovano skupaj dosežejo kritično maso, ki pomembno spremeni režim delovanja sistema. Nihče nam namreč ne more zagotoviti, da se zaradi nekega, na videz popolnoma nepomembnega vzroka, finančni sistem jutri ne sesuje v prah. A ravno zagotavljanje stabilnosti je bil prvotni namen centralnega bančništva. Zaradi nepredvidljivosti in nelinearnosti posledic je vzdrževanje nestabilnosti v sistemu zelo neodgovorno dejanje. Cena, ki jo utegnemo plačati bi lahko bila višja od tistega, pred čimer nas sedaj domnevno branijo centralne banke.

Poglavitna naloga centralnih bank je nekoč bila regulacija in nadzor delovanja finančnega sistema ravno v smislu njegove stabilnosti, kapitalske ustreznosti, nadzora navzkrižne povezanosti udeležencev, sistemske pomembnosti nekaterih subjektov in drugih relacij ter korelacij. A zdi, da so se centralne banke temu odrekle in se vse bolj navdušeno ukvarjajo z makroekonomsko in fiskalno politiko na državni in meddržavni ravni, finančni sistem pa je znova prepuščen stihiji. Seveda gre to zelo na roko tudi politikom, saj se zaradi tega njim ni treba ukvarjati z ekonomsko politiko za kar so v bistvu sploh izvoljeni in tudi plačani. Odsotnost potrebnih dolgoročnih reform je žalostna žrtev vse manjšega vpliva izvoljenih predstavnikov ljudstva v parlamentih in vse večjega vpliva neizvoljenih predstavnikov finančne industrije in akademikov v centralnih bankah.

Borzni indeksi letošnje leto zaključujejo mešano. Britanski, francoski in italijanski so denimo na dan nastanka tega besedila negativni na letni ravni. Nekoliko bolje se drži nemški DAX, ki je marginalno v plusu in sicer cca 4%. To se nekako sklada z našimi pričakovanji o približno ničelnih letnih donosih vlagateljev v naslednjem desetletju, glede na povprečna vrednotenja delnic. Manj v skladu z našimi pričakovanji so se odrezale ameriške borze, kjer moč trga, ta je letos porasel za približno 11%, kljubuje našim pričakovanjem. Povprečna vrednotenja delnic so posledično tam tudi daleč najvišja, kar pomeni, da so naša bodoča pričakovanja najnižja, ne bi se čudili celo negativnemu letnemu donosu vlagateljev na desetletni ravni.

Domača borza zaključuje leto še bolje od ameriških, trenutno približno s 13% donosom. Ta je predvsem posledica pospeška in realizacije nekaterih privatizacijskih zgodb (Helios, Letrika, Aerodrom). Predvsem od nadaljevanja tega procesa, ki je seveda v drugi fazi odvisen od nadaljevanja ugodnih gibanj na tujih kapitalskih trgih, bo odvisno gibanje naše borze. Sicer pa končni fazi niti ne gre za borzo, vrednost delnic ne more biti glavno merilo blaginje neke družbe, gre bolj za to, da se moramo počasi pomikati v smeri normalizacije države. Zasebna lastnina in odgovornost, ki jo ta pritegne s seboj je eden od temeljnih gradnikov družbenega napredka. Vsaka zamuda in odlašanje na tem področju bosta Slovenijo drago stala. 

Ker bo v naslednjih tednih borzno dogajanje bolj razredčeno, se ponovno srečamo enkrat po praznikih. V petek, 9. januarja denimo. In naj bodo ti prazniki kar se da veseli. Srečno!

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja:http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico